Po poročanju Kanala A Brglez pričakuje, da bo nadzorni odbor SMC-ja, ki po statutu stranke odloča o pritožbah, njegovi pritožbi ugodil in postopek izključitve razveljavil, je še poročal omenjeni medij.

Sicer pa v sklepu, ki ga je pridobil STA, piše, da se Brgleza izključi zaradi kršitve statuta in pravilnika o članstvu. Statut med drugim določa, da se člana izključi iz stranke v primeru nespoštovanja temeljnih vrednot, njenega statuta ali delovanja v nasprotju s programom oz. sprejetimi sklepi stranke. Pravilnik zajema vsebinsko podobno določbo kot statut.

V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je Brglez z izjavo v intervjuju za STA, da je "pripravljen začasno prevzeti vodenje DZ-ja", ravnal v nasprotju s sklepom izvršnega odbora SMC-ja, da za kandidata za predsednika parlamenta predlaga predsednika SMC-ja Mira Cerarja. Kot je mogoče razbrati iz obrazložitve, Brglez od kandidature ni hotel odstopiti, saj da ga je Levica prosila, da bi bil njihov kandidat.

Poleg tega naj bi Brglez kršil tudi sklep izvršnega odbora stranke, da pogovore o možnih koalicijah in povezovanjih vodi Cerar s pomočjo generalnega sekretarja Jožeta Artnaka ter sodelavcev, ki jih določi predsednik. Zaradi kršenja teh dveh sklepov odbora je bila SMC-ju storjena "velika škoda ne le v postopku pogajanj, temveč tudi ugledu stranke pri potencialnih koalicijskih partnerjih in v javnost", med drugim piše v obrazložitvi.

V razpravi izvršnega odbora stranke 26. junija, po kateri so sprejeli sklep o izključitvi, je bilo slišati tudi očitke glede Brglezove želje po posebni funkciji. Podpredsednica stranke Lilijana Kozlovič je tako opomnila, da je najprej izrazil želji biti vodja poslanske skupine, nato zunanji minister in nazadnje predsednik DZ-ja.

Predsednik strankinega odbora za javno upravo in lokalno samoupravo Nejc Brezovar je opozoril na "vmešavanje Brgleza" v delo ljubljanskega lokalnega odbora SMC-ja. Erik Kopač, v stranki sicer zadolžen za področje varnosti, pa je opomnil na najavo Brgleza, da bo z lastno listo nastopil na evropskih volitvah.

Brglez: Deloval sem v korist stranke
Brglez je v odgovoru na seji izvršnega odbora zatrdil, da so bila njegova dejanja vedno v korist stranke in da je bil še zadnji zagovornik socialno-liberalne usmeritve stranke. Glede očitkov o pogovorih z Levico je navedel, da mu je Cerar sam dovolil, da se pogovarja z Levico, zato je to tudi storil.

O svoji želji po kandidaturi za predsednika DZ-ja je povedal, da je s tem želel pomagati stranki, ker bi se kasneje s tega položaja umaknil in Cerarju omogočil, da postane predsednik DZ-ja, kar pa z imenovanjem Mateja Tonina na to funkcijo morda ne bo več mogoče. O očitku, da bi ustanovil svojo listo pa je poudaril, da bi to storil le v primeru, če ne bi bil izvoljen v parlament.

Tako na seji izvršnega odbora kot tudi dan pozneje na novinarski konferenci je Brglez še ocenil, da je njegova izključitev iz stranke SMC-ja zrežiran dogodek, že takrat pa je tudi opozoril, da postopek ni bil izpeljan v skladu s pravili. Pozneje pa je omenjal je tudi možnost, da je na njegovo izključitev iz stranke vplivala želja po volilnem kongresu, na katerem bi se s Cerarjem pomeril za predsedniški položaj.

Cerar je na drugi strani za medije zatrdil, da to ni v ničemer vplivalo na Brglezovo izključitev, pač pa to, da je "z izrecnim in precej močnim nespoštovanjem odločitev izvršnega odbora oz. nasploh organov stranke povzročil kar precejšnjo škodo naši stranki". Že na izvršnem odboru pa je Cerar tudi pojasnil, da je Brglezu resda dal dovoljenje za pogovore z Levico, a ne v vlogi kandidata za predsednika DZ-ja, pač pa kot osebi, ki je Levici bližje in bi lahko pomagala pri oblikovanju "levosredinske koalicije".