V pogovoru za Večer je predsednik DZ-ja Milan Brglez ob tem dodal, da je njihov način vodenja koalicijskih pogajanj še najbližje "učbeniškemu načinu, vsaj glede nekaterih faz v tem procesu".

V SMC-ju se po Brglezovih besedah tudi zavedajo, da bodo morali pri oblikovanju vladne koalicije sklepati nekatere kompromise, saj bo to edina pot do stabilne vlade. "Brez stabilne vlade in vsaj na zunaj relativno široke vlade s široko podporo, ki bi dodatno pripomogla k stabilnosti, bo zelo težko državi v prihodnje," je opozoril.

SMC je deležen številnih komentarjev, da skuša vtis stabilnosti doseči s privabljanjem NSi-ja v koalicijo oz. z ustvarjanjem t. i. mavrične koalicije. Največ težav pri tem pa ima ravno z NSi-jem, ki se precej obotavlja glede vstopa v vlado.

Brglez je razkril, kje sta si NSi in SMC na nasprotnih bregovih. Točke v programu NSi-ja, ki jih SMC ne more sprejeti, so po Brglezovih besedah privatizacija javnih dobrin ali pa nekatere rešitve, ki jih NSi ponuja na področju zdravstva, kjer njegov program predvideva več privatizacije, program SMC-ja pa več javnega zdravstva ter jasno ločnico med javnim in zasebnim. Podobne poglede pa imajo pri spodbujanju in razvoju podjetništva ter odpravljanju birokratskih ovir.

"Mi nočemo v neoliberalno smer, hkrati pa se zavedamo, da si ne moremo privoščiti socialdemokratske usmeritve," je še o vzpostavljanju ravnotežja pri koalicijskih partnerjih povedal Brglez.

Dvigovanje ravni razprave v DZ-ju
Novi predsednik DZ-ja je tudi razodel nekatere svoje načrte glede opravljanja svoje funkcije. Predvsem si želi dvigniti raven razprave v poslanskih klopeh.

"Parlamentu omogočiti in razširiti polje razprave, preseči le glasovanja, dvigniti nivo politične razprave z resničnostnega šova, ki ste ga doslej opazovali, na nekaj bolj dostojnega in spoštljivega do sogovorcev. Veste, da nekateri, bolj izkušeni politiki pred kamerami govore drug o drugem marsikaj, potem pa gredo skupaj na pijačo. To prehajanje iz ene vloge v drugo je meni – kot novincu na tem parketu – tuje. Tudi znanosti nisem dojemal na način nekakšne predstave. Resno jemljem to, kar počnem," je razložil, da je sam "isti človek v vseh pojavljanjih".

Precej zadržan pa je bil pri komentiranju dejstva, da tokrat prvič v poslanskih klopeh sedi zapornik, oziroma vprašanja poslanskega mandata Janeza Janše.

"Na svojem položaju osebnega mnenja ne bi postavljal v ospredje. Pomembno se mi zdi, da se ravnamo čim bolj po zakonih in da ima pravno ustrezna rešitev prednost pred političnimi rešitvami. Politik ima lahko svoje mnenje, vendar bi lahko jasno izražanje političnega mnenja v točki, ki je pravno sporna, pomenilo vplivanje na drugo vejo oblasti, kar nikakor ne ustreza mojemu razumevanju pravne države," je povedal.

Eden izmed političnih zapletov, ki jih bo treba razrešiti v bližnji prihodnosti, je tudi imenovanje slovenskega evropskega komisarja. Vlada, ki opravlja tekoče posle, ni uslišala želje tokratne največje parlamentarne stranke SMC, naj za komisarje predlaga dozdajšnjega evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, temveč je v Bruselj poslala spisek treh kandidatov iz vrst strank prejšnje vladne koalicije.

Zaplet s komisarjem je treba rešiti optimalno
"Ravnali se bomo po tem, kaj je v novi situaciji optimalno za državo," je dejal v zvezi z imenovanjem evropskega komisarja iz Slovenije. "Vsaj minimalnih meril se je treba držati pri imenovanju, ne more biti komisar kdor koli. Kako se bo zadeva do konca razvila, še ni jasno," je dodal.

Kot predstojnik katedre za mednarodne odnose na FDV-ju je Brglez spregovoril tudi o najbolj perečih dogodkih po svetu, kot sta ukrajinska kriza in izraelsko-palestinski konflikt.

O novi hladni vojni še ne moremo govoriti, je pa položaj Rusije precej močnejši kot v času po razpadu Sovjetske zveze, je med drugim povedal in dodal, da zunanji minister Karl Erjavec "to razume, mogoče pa o teh stvareh malo preveč govori, misleč da če govori za slovensko javnost, da ga druge javnosti ne bodo slišale".

"Pri teh stvareh je preprosto potrebno bolj diplomatsko ravnanje. Jasno je, da nam je strateško pomembno sodelovanje z ZDA, evropskimi državami in Rusijo, sploh v gospodarskem oziru," je še opozoril Brglez. Po njegovih besedah je Slovenija ena tistih držav, ki bodo najbolj trpele, če bo Rusija uvedla povratne sankcije proti EU-ju.

"Ko je bila priložnost za priznanje Palestine, bi jo morali tudi priznati. Zame je bilo strašno presenečenje, ko smo se vzdržali pri tem vprašanju," pa se je Brglez dotaknil palestinskega vprašanja.