Pogajalci Stranke Mira Cerarja in štirih strank, ki se z njimi še pogovarjajo, v teh dneh izmenjujejo pisna stališča o osnutku koalicijskega sporazuma, potem pa naj bi znova sedli za pogajalsko mizo, je za Radio Slovenija poročal Tomaž Celestina.
Pogajanja so ta teden nekoliko zastala, ker je Karl Erjavec najprej sprejel, potem pa zavrnil kandidaturo za mesto predsednika državnega zbora, zato je morala svojega kandidata poiskati kar največja stranka. Podobnih pogajalskih potez lahko najbrž pričakujemo še kar nekaj.

Erjavec menjava zahteve, Cerar mirno naprej
Čeprav seveda večji del izjav, ki jih ob pogajanjih slišimo v zadnjih dneh, govori o vsebinskem usklajevanju programov in izhodišč, je jasno, da je kadrovsko kupčkanje osnovni sestavni del koalicijske igre. Erjavčeva poteza je Miru Cerarju zato povzročila kar nekaj težav.

"Torej, poteza gospoda Erjavca je bila nepričakovana, vendar v politiki je tako, da človek mora takšne poteze pričakovati. Te razgovore nadaljujem povsem mirno, preudarno, zavedam se, da bo še več takih potez. Razumeti moramo, da pogajalci niso tisti, ki odločajo. Za njimi so politične stranke in predvsem volivci," je včeraj po ustanovni seji dejal Cerar.

Erjavec je včeraj postregel z novo zahtevo. Ob upokojenskem regresu in usklajevanju pokojnin ob dvoodstotni gospodarski rasti je dejal, da bo stranka ob morebitnem vstopu v koalicijo zahtevala tudi mesto predsednika državnega zbora in še tri ministrstva.
Brglez očitno ostaja
Vsaj pri vodenju državnega zbora pa bi se DeSUS-u znalo zalomiti. Miro Cerar je namreč povsem jasen: "Tudi zdaj, ko je gospod Milan Brglez izvoljen, je in bo predsednik državnega zbora. Nismo šli v to z mislijo, da bo bil le neki začasni predsednik."

Mira Cerarja tako prihodnji teden čaka nov krog pogovorov s predstavniki DeSUS-a, Socialnih demokratov, Zavezništva Alenke Bratušek in Nove Slovenije. Zdi se, da največ volje za vstop v koalicijo za zdaj kažejo Socialni demokrati, sedenje v koaliciji bi gotovo koristilo v parlamentu šibkemu Zavezništvu Alenke Bratušek. Nekaj notranjih trenj pa morajo razčistiti v Novi Sloveniji. In kdaj bi vlado lahko dobili?
"Torej naša predvidevanja so takšna, da bi bilo denimo v drugi polovici septembra mogoče pričakovati, da dobimo vlado. Takšna je bila tudi napoved, ki sem jo izrekel po prvem neformalnem sestanku pri predsedniku države," je še pojasnil Cerar.

SD in DeSUS se o socialni kapici ne bosta pogajala
Kmalu bo po Cerarjevih pogajanjih na vrsti tudi predsednik države. Parlamentu mora namreč v tridesetih dneh po ustanovni seji državnega zbora in po posvetih z vodji poslanskih skupin poslati predlog za imenovanje mandatarja.

Koalicijska usklajevanja se sicer formalno nadaljujejo prihodnji teden. Predsednik SD-ja Dejan Židan je po poročanju STA-ja ob robu ustanovne seje DZ-ja pojasnil, da točnega načrta še nimajo, a naj bi se dogovorili že včeraj. Cerar je po Židanovih besedah tudi že napovedal, da bi se nekako do 14. avgusta morali dogovoriti o vsaj pričakovanih obrisih nove koalicije, čeprav pogajanja do takrat verjetno še ne bodo končana.

Na vprašanje, ali bi SD lahko sodeloval v koaliciji z DeSUS-om ali NSi-jem, je Židan odgovoril, da so izključili le SDS. Ali bo mogoče sodelovati z NSi-jem, pa po Židanovih besedah ni ideološko vprašanje, pač pa vprašanje socialnih pravic. Ob tem je ponovil, da niso pripravljeni na razpravo o ukinitvi minimalne plače in o socialni kapici.

Glede morebitnega koalicijskega sodelovanja z ZaAB-om pa je spomnil, da so s to stranko sodelovali doslej in da "ni bilo vedno idealno, se je pa dalo dogovoriti". Sicer pa je po Židanovih besedah vse odvisno od Cerarja, pri čemer verjame, da Cerarjev optimizem temelji na realnih dejstvih.
Podobno, a vseeno ostrejše pa je razpoloženje v DeSUS-u, saj je Erjavec že napovedal, da bo treba uskladiti določene programske zahteve, če bo NSi v koaliciji, a da socialne kapice in ideoloških zadev ne morejo podpreti. Žogico pa mu je vrnila predsednica NSi-ja Ljudmila Novak, rekoč, da ne sprožajo ideološkega boja in da ga "zgleda sproža nekdo drug". NSi prav tako ne namerava popustiti pri reformi zdravstva in sodstva, gospodarskih spodbudah, privatizaciji in prenovi trga dela, je pristavila.