Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča je "ideja uvedbe socialne kapice največji piarovski dosežek tega stoletja". Pojasnil je še, da njeno ime neupravičeno napeljuje na socialo.
V resnici bi s socialno kapico pridobili le najbogatejši, bankirji in menedžerji, in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oz. najrevnejše, je poudaril. Socialne blagajne naj bi namreč tako izgubile do 200 milijonov evrov. Bi pa ZSSS zvišal davek na dobiček podjetij s 17 na 20 odstotkov, zavzel pa se je tudi za državno pomoč velikim industrijskim podjetjem, ko bi bila v težavah, "a ne s stečaji in razprodajami".
Na področju privatizacije predlagajo spremembo prevzemne zakonodaje, tako da bi ta delavce zaščitila že pred uradnim prevzemom in da bi preprečila financiranje prevzema na račun prevzemne tarče. Želijo si tudi uveljavitve pravice veta. Na področju zdravstva je Semolič znova izrazil željo po združitvi dopolnilnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter ukrepe zoper podaljševanje čakalnih vrst.

OZS: Plusi in minusi
Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) se v osnutku koalicijske pogodbe zdijo pozitivni ukrepi za boljšo plačilno disciplino in uvajanje vajeništva kot tudi dvig splošnih in poklicnih kompetenc za lažje vključevanje na trg dela in šolo mojstrstva ter točke VEM za poenostavitev postopkov.

Združitev obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter spodbujanje izvajanja skupnih javnih naročil v zdravstvu pa sta po njihovem mnenju prav tako dobrodošla ukrepa, vendar je ob tem potrebna celovita zdravstvena reforma, ki bi se morala izvesti brez dodatnih obremenitev delodajalcev.

V OZS-ju pa v koalicijski pogodbi pogrešajo ukrepe za ugodnejše davčno in poslovno okolje ter za razbremenitev stroškov dela.

Prav tako naj bi bila po njihovem mnenju potrebna ponovna reforma trga dela v smeri večje prožnosti, nižjih stroškov dela, krajše bolniške odsotnosti, pogrešajo pa tudi predlog za ustanovitev sklada za odpravnine, s čimer bi podjetja razbremenili izplačil odpravnin v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

OZS tudi opozarja, da davčne blagajne ne bodo odpravile negativnih posledic sive ekonomije. "Prepričani smo tudi, da se je treba osredotočiti zlasti na tiste, ki delajo na črno, t. i. šušmarje, ki ne plačujejo davkov in prispevkov ter sploh ne uporabljajo blagajn, z dampinškimi cenami pa legalnemu delu gospodarstva predstavljajo nelojalno konkurenco," pravijo na OZS-ju.

GZS: Osnutek bomo najprej preučili
"Na Gospodarski zbornici Slovenije bomo vsebino osnutka najprej preučili, potem pa bomo sporočili svoje mnenje in stališča," so se na osnutek koalicijske pogodbe odzvali na GZS-ju.

"Že pri oceni predvolilnih programov strank smo bili pozorni na njihovo ambicioznost. Tudi od nove koalicijske pogodbe pričakujemo, da bo povzela to ambicioznost ter omogočila in postavila jasen okvir za konkurenčnejše pogoje poslovanja in razvoj gospodarstva," so še dodali.

Le omemba obnovljivih virov
"Obnovljivi viri so potisnjeni na obrobje, nova vlada pa naj bi investicije v obnovljive vire omejila, namesto da bi jih izdatneje spodbudila," opozarjajo v slovenskem Greenpeaceu.

Čeprav 90 odstotkov Slovencev meni, da bi morala vlaga spodbujati obnovljive vire in energetsko učinkovitost za izhod iz krize in ustvarjanje delovnih mest, so v osnutku koalicijske pogodbe obnovljivi viri "omenjeni le enkrat in še takrat se govori o tem, kako jih omejiti".

"Zaradi pomanjkanja interesa preteklih vlad smo v Sloveniji ustavili investicije v sončne elektrarne, nimamo investicij v vetrne elektrarne, hidroelektrarne se gradijo petkrat počasneje, kot je bilo predvideno, tako rekoč pa nimamo elektrarn na odpadno lesno biomaso. Nova vlada bi morala odločneje spodbujati obnovljive vire energije, ne pa jih omejevati," še poudarjajo okoljski aktivisti.