S sodelovalnim in za vse zainteresirane deležnike odprtim pristopom mora država spodbujati gospodarske, okoljske in ekološke dejavnosti z multiplikacijskimi in drugimi razvojno pozitivnimi učinki. Pri svojem delovanju mora povečati lastno učinkovitost. Vlagati in v vsakodnevno delovanje mora integrirati razvojne potenciale ter znanje, budno mora bdeti nad socialno varnostjo ter upoštevati civilizacijska načela solidarnosti, kot tudi bogatiti svojo izjemno kulturo, piše v osnutku.

Pri gospodarstvu predlagajo točke VEM (čeprav že obstajajo) za zmanjšanje birokracije, nadzorovano privatizacijo (nadaljevanje privatizacije na podlagi strategije in klasifikacije naložb, pri čemer bodo šli od primera do primera, upoštevajoč širše družbenoekonomske učinke posamezne privatizacije. Kupnina bi šla v odplačevanje dolgov in financiranje strateških razvojnih projektov države, ključna infrastruktura ostane v lasti države), boljše upravljanje državnega premoženja, zelenodavčna reforma (uvedli bi delno socialno kapico), centralno spremljanje učinkov subvencij in državnih pomoči, davčne olajšave za reinvestiranje dobička, razdolževanje podjetij in boljši nadzor nad avtorskimi pravicami.

Na področju javnih financ pogodba predvideva uvedbo fiskalnega pravila in vzpostavitev fiskalnega sveta, novo pripravo davka na nepremičnine, vpeljavo programskega proračuna, vezanega na določene cilje, vzpostavitev učinkovite strukture za črpanje EU-denarja, učinkovitejše pobiranje davkov in dvig davčne kulture. Iz javnih naročil bo odpravila najnižjo ceno kot edino merilo ter jih poenostavila. Z zeleno davčno reformo bi bolj obremenili okolju škodljive prakse ter postopno manj delo in kapital.
V kmetijstvu bi med drugim podprli kratke oskrbne verige z lokalnimi proizvodi v proizvodnji hrane in v gozdno-lesni verigi, spodbujali povezovanje ponudnikov v kmetijstvu in gozdarstvu ter mlade kmetovalce in povečali dostopnost ekološko pridelane domače hrane. Z vzajemno kmetijsko zavarovalnico pa bi spodbudili postopno odpravo državnih pomoči zaradi vremenskih razmer in naravnih nesreč.
Kar se tiče energetike, osnutek koalicijske pogodbe predvideva energetsko sanacijo stavb v državni, občinski in zasebni lasti (pri financiranju računajo na večjo dejavnost bank in na evropski denar), omejitev podpor za obnovljive vire energije, revizijo gradnje Teša 6, naložbe v verigo hidroelektrarn na Savi ter referendum o JEK-u 2. O reševanju finančnih težav HSE-ja ni napisanega nič.
V zvezi z mladimi osnutek koalicijske pogodbe med drugim predvideva uvedbo vavčerskega sistema za opravljanje prakse in pripravništev, stanovanjskih zadrug, digitalnih študentskih izkaznic za beleženje neformalnih delovnih izkušenj, kariernih inkubatorjev v šolstvo in ugodna posojila.
Ukrepi na področju trga dela večje prožnosti ali manjše obdavčitve ne predvidevajo. Je pa med drugim izpostavljen večji inšpekcijski nadzor, napovedano je tudi postopno poenotenje obdavčitev vseh vrst dela. Podpirajo subvencije za nove zaposlitve v negi in skrbi za starejše, predvideni so tudi karierni inkubatorji za mlade.
V javni upravi bi uvedli jasna merila napredovanja in uveljavljanja odgovornosti za vsakega javnega uslužbenca. Poleg tega predvidevajo tudi stalno izobraževanje javnih uslužbencev, povečanje odzivnosti in prožnosti pri upravnih storitvah, večjo preglednost ter digitalno platformo za kakovostno sodelovanje z zainteresiranimi javnostmi.

Pokojninski sistem je v osnutku koalicijske pogodbe omenjen v le eni točki. Tu predvidevajo spodbude za poznejše upokojevanje, v načrtu je tudi uvedba postopnega upokojevanja, kjer bi uvedli tudi možnost legalnega obdavčljivega dela upokojencev, kar bi bilo tudi finančno stimulirano. Pokojninska reforma je omenjena le na kratko, in sicer da bodo pripravili okvir zanjo. Za 2015 obljubljajo regres, če bodo javne finance to dopuščale, v primeru več kot dve- oz. triodstotne gospodarske rasti pa se bodo pokojnine ponovno usklajevale z javnofinančnimi zmožnostmi države.

Na področju zdravstva predvidevajo enakomerno obremenjenost zavarovancev (kakšno, ni navedeno) in združevanje zdravstvenih zavodov (kjer je to upravičeno). Iz proračuna zavoda za zdravstveno zavarovanje bi odstranili plačevanje določenih postavk in jih prenesli na državni proračun, kar je pravzaprav zgolj premikanje denarja iz enega v drug žep. Načrt je tudi okrepiti nadzor ZZZS-ja nad zaračunavanjem zdravstvenih storitev izvajalcev, povečati avtonomnost in odgovornost ZZZS-ja. Morebitno krčenje pravic se izvede zadnje. Izrecno je navedena tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, uvedli bi tudi skupna javna naročila v zdravstvu. V koalicijski pogodbi se v SMC-ju zavzemajo tudi za razmejitev javnega in zasebnega zdravstva, a brez konkretnih predlogov.

Nekaj sprememb se obeta tudi pri seznamu ministrstev (po novem naj bi jih bilo 14), med drugim naj bi področje prostora znova pripojili k okolju, kmetijstvo in infrastruktura pa bi delovala kot samostojna resorja, javna uprava se seli nazaj pod pravosodje. Delovni osnutek predvideva tudi vzpostavitev vladne projektne pisarne v kabinetu predsednika vlade, ki bi skrbela za izvedbo v koaliciji izbranih projektov.