V Franciji in po Evropi še vedno odmeva ponedeljkova obsodba skrajno desne francoske političarke Marine Le Pen zaradi obsežnih zlorab evropskih sredstev. Bolj kot zaporna ali denarna kazen burne odzive sproža petletna prepoved kandidiranja za politične položaje. Sodišče v Parizu je sicer sporočilo, da namerava o napovedani pritožbi Le Pen odločati pred predsedniškimi volitvami 2027, kar bi ji v primeru ugodne sodbe omogočilo kandidaturo. Sama pa poudarja, da je sistem nanjo odvrgel atomsko bombo. Da gre za poraz demokracije, menijo tudi njeni podporniki; medtem druga stran trdi, da je sodba dokazala vladavino prava v Franciji.

Tako ocenjuje tudi v Franciji živeča slovenska pisateljica Brina Svit, ki je za oddajo Ob osmih dejala, da je sodišče pri obsodbi Marine Le Pen zagotovilo dve demokratični in ustavni zahtevi: poštenost oziroma eksemplaričnost politikov, ki je bila uzakonjena leta 2016, in tudi svobodo izbire državljanov na volitvah, saj ima Le Pen možnost pritožbe. "Pred seboj ima mišjo luknjo, in sicer možnost, da se pritoži na višjem sodišču, da jo to obravnava pred rokom in zradira to, da je takoj izvršljiv del sodbe, ki ji za pet let preprečuje opravljanje kakršne koli politične funkcije." Možnosti za to so po mnenju Brine Svit sicer pičle, vendar obstajajo.

Medtem se že pojavljajo špekulacije, da bi bil namesto Marine Le Pen predsedniški kandidat 29-letni Jordan Bardella, ki je od nje že prevzel vodenje stranke Nacionalni zbor, a pisateljica si težko predstavlja, da bi ga Francozi množično volili. "To je 29 let star moški, ki v življenju ni nikoli delal, ki ima samo maturo in ki se je do zdaj izkazal predvsem s tem, da nosi zelo lepo krojene obleke in da je zelo dejaven na TikToku. In seveda tako, da je ves čas v senci Marine Le Pen oziroma velja za njenega naslednika. Ne vem, kako bi država, kot je Francija, v teh kaotičnih časih lahko izvolila za predsednika tako neizkušenega mladega moškega." Na vprašanje, ali bi sama Marine Le Pen Bardellaju prepustila svoj politični kapital, Brina Svit poudarja, da je stranka Nacionalni zbor neke vrste družinsko podjetje, ki ga je pred 30 leti ustanovil njen oče Jean-Marie Le Pen in od katerega družina zelo udobno živi. "Težko si je predstavljati, da bo Marine Le Pen pustila, da bi na predsedniških volitvah sodeloval nekdo, ki se ne bo imenoval Le Pen. Pravzaprav tako mene kot Francoze to zelo zanima, morda si tudi ona sama postavlja to vprašanje. Na vsak način pa bo po mojem mnenju skušala umiriti žogo, čeprav je imela včeraj take bombastične izjave o atomski bombi sistema."

Marine Le Pen je sicer med Francozi vse bolj priljubljena, to kažejo ankete, pa tudi pretekle volitve v francoski in Evropski parlament. V zadnjih letih je precej zmehčala stališča. "Naredila je vse, da bi bila čim bolj sprejemljiva. Odpovedala se je rasizmu, antisemitizmu in poskušala preobleči stranko svojega očeta v veliko bolj, recimo temu, spodobno stranko. Od svojih poslancev v parlamentu tudi zahteva, da so lepo oblečeni, torej da se notabilizirajo, kot bi rekli Francozi. Ampak dejstvo je, da ko ji pustiš mikrofon za 30 sekund, začne takoj govoriti o migracijah. To je pač njihova glavna tema." Njena volilna baza so predvsem ljudje s podeželja, ljudje z nizkimi dohodki, tisti, ki jih puščajo drugi politiki na cedilu. "Levica jih je na vsak način zapustila in Marine Le Pen jih skuša nekako spraviti pod svoje materinsko krilo. Se pa čudim, kako lahko ravno ljudje, ki imajo na primer 1200 evrov na mesec, sprejemajo to, da je Marine Le Pen leta in leta iz evropskega denarja, davkoplačevalskega denarja, torej tudi njihovega denarja, plačevala na mesec 9000 evrov za svojega voznika." Podobna logika sicer vlada tudi v Združenih državah. "Včeraj sem slišala Trumpa reči, da je zdaj Francija kot Amerika, torej da ima prav ljudstvo, in če ljudstvo hoče skorumpiranega politika, seveda ni rekel tako, naj ga pa ima. Tako govorijo populisti." Tudi sicer so Le Pen te dni poleg Trumpa vzeli v bran Kremelj, Orban, tudi slovenski SDS.

Brina Svit v prihodnjih tednih in mesecih v Franciji pričakuje obdobje precejšnjih napetosti. Kot opaža, je francoska družba razdeljena, nikakor pa ni tako polarizirana kot v Združenih državah Amerike, pač pa so tabori vsaj trije.

Več o tem v današnji epizodi Ob osmih. Vabljeni, da se naročite na podkast.