Bojan Bugarič, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, je v Studiu ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija opozoril, da smo v položaju, kjer politika ni povsem v rokah avtonomne vlade, in zato imamo manjši manevrski prostor.
Kar pa nikakor ne pomeni, da bi morali varčevalni paket sprejeti na način, ki se zdi kot šokterapija. Izpostavlja, da je bistveno, da se pri tako radikalnih spremembah doseže širše družbeno soglasje.

Bugariča se sprašuje, kako bomo samo z varčevanjem prišli do novega razvoja, in dodaja, da sploh še nismo začeli pogovora o tem, kje so prednostna področja države, kaj šele, da bi o tem dosegli širši javni konsenz.

Veliko prostora še pri kakovosti
Država se mora po njegovih besedah spoprijeti s tem, da mora nekaj korenito spremeniti, da bo lahko še vzdrževala težko pridobljeno socialno državo. Dodaja, da ni nič nenavadnega,če sindikati pristanejo na varčevanje, ampak mora biti jasna tudi slika, kaj sledi. Vlada naj pokaže, kakšno razvojno sliko ima, o čemer pa nismo še ničesar slišali.

Ob tem izpostavlja, da je v javnem sektorju še ogromno prostora za iskanje večje kakovosti, in tu bi se lahko precej pogovarjali, a se je vlada odločila za linearne ukrepe, ki zahtevajo manj časa. Na sploh so bili ukrepi pripravljeni zelo na hitro, opozarja.

Da so bili ukrepi pripravljeni v veliki časovni stiski, se strinja tudi Igor Pribac, predavatelj na filozofski fakulteti. Tempo pa je narekovalo dejstvo, da moramo "maja predstaviti novo finančno kredibilnost". Hkrati pa meni, da sta zdajšnja in prejšnja vlada pogrnili na izpitu iz komuniciranja.

Potrebujemo miselni preskok
Dodaja, da se ves čas ukvarjamo z reševanjem neposrednih težav oziroma poskušamo obdržati vodo nad glavo, ni pa neke dolgoročne vizije, kar je verjetno tudi posledica nekega odpora.
Opozarja, da je dela vse manj in da nismo želeli spremeniti lagodnega načina življenja, temveč bi radi nadaljevali fordistično gospodarstvo brez velike dodane vrednosti. Narediti moramo miselni preskok, da bomo prišli v državo za 21. stoletje, je prepričan Pribac.

Obenem je izrazil skrb, da se srednji razred potiska proti nižjim prihodkovnim razredom, kar bo vplivalo na manjšo motiviranost za delo, več bo tudi sive ekonomije. Srednji razred je razred stabilnosti družbe. Pribac se boji, da s temi ukrepi nastaja nova družba, katere značilnost bo ta, da bo čedalje manj ljudi, ki bodo pripravljeni javno razpravljati, kar lahko pomeni zaton demokratične družbe.