S polaganjem temeljnega kamna se začenja za islamsko skupnost v Sloveniji težko pričakovana gradnja versko-kulturnega centra, kjer bodo lahko molili, se družili in izobraževali, za kar so si prizadevali že od 60. let prejšnjega stoletja, a se jim je želja vedno znova odmikala.

Razlogi za to so bili različni - najprej ni bilo volje oz. človeka, ki bi se lotil organizacije tako obširnega in zahtevnega projekta. Ko so muslimani v Sloveniji pred dobrimi 10 leti le dobili svojega muftija Osmana Đogića, se je sicer začelo premikati, a so na vsakem koraku naleteli na ovire. Najprej je obstajal pomislek, ali izbrano zemljišče (med Cesto dveh cesarjev in Malim Grabnom v ljubljanski četrti Vič) sploh ustreza, saj stoji na poplavnem območju.

Referendum, razprave, sodni postopki
Ko je agencija za okolje le prikimala, pa so se uprli lokalni prebivalci (ali, natančneje, politiki) in začela se je večletna odisejada od referenduma do ustavnega sodišča - pa še nekaj "postojank" vmes je bilo. Pripadniki islamske skupnosti so stoično premagovali oviro za oviro - kot je ob začetku gradnje poudaril zdajšnji mufti Nedžad Grabus, niso nikoli pripravili kakšnih demonstracij, ampak so si za svoj kotiček prizadevali po mirni poti.

Ob pomoči ljubljanske občine in župana so našli drugo lokacijo (ob križišču Kurilniške in Parmove ulice) in se lotili postopkov za pridobivanje gradbenega dovoljenja. Ob novi pobudi za referendum je že kazalo, da se bo znova zapletlo, a se je na koncu izšlo po željah muslimanske skupnosti - zadnji da leta 2008 so izrekli lastniki dobrih 11.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča, kjer bo predvidoma čez tri leta, torej leta 2016, stal omenjeni center.

Kriza zmanjšala prispevke vernikov
Vmes je svoje naredila še gospodarska kriza in še stanjšala žepe vernikov, ki so le stežka prispevali denar, potreben za gradnjo. Okoli 70 odstotkov sredstev za gradnjo (ta bo stala 12 milijonov evrov, še devet pa jih je potrebnih za pridobitev dovoljenj, gradnjo okoliške infrastrukture itd.) so tako zbrali s pomočjo donacij - predvsem iz Katarja. A ta trenutek je za islamsko skupnost pomembno le eno: gradnja se končno začenja, sanje se po desetletju prizadevanj le uresničujejo.

Vabljeni k ogledu časovnega traka, ki vas bo popeljal skozi ključne trenutke v letih prizadevanj okoli 50.000 članov islamske skupnosti v Sloveniji za svoj versko-kulturni center. Vir podatkov: arhiv MMC RTV SLO in dzamija.com.