Tudi vrhovno državno tožilstvo nasprotuje dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini poteka kazenskega postopka, so glede predloga dopolnitve, ki ga je v parlamentarni postopek vložil SNS, pred kratkim pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, zatrdili na vrhovnem državnem tožilstvu.

Predlog predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred začetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvedena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.

Na vrhovnem sodišču so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo".

V nasprotju z načelom enakosti pred zakonom

Dopolnitve so po njihovem mnenju tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in "povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku". Predlagana omejitev poteka predkazenskega postopka na največ dve leti po opravljenem prvem preiskovalnem dejanju policije "namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov". "Zaradi tega bi bil lahko nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu," so zapisali.

Kritični so tudi do prehodne in končne določbe, po kateri bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, izvršenih pred uveljavitvijo dopolnitve zakona, in pri katerih je policija že uvedla preiskovalno dejanje. Kot pravijo, bi dejansko pomenila amnestijo storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarstva in korupcije. Opozarjajo še, da bi morali predlagano materijo obravnavati v procesnem zakonu, to je zakonu o kazenskem postopku, in ne v materialnem.

"Vse skupaj spominja na način sprejemanja zakona o vodah"

Tudi na Inštitutu 8. marec so na novinarski konferenci poudarili, da predlog omogoča konec postopkov pregona gospodarskega kriminala brez epiloga. Opozorili so, da je bil zakon sprejet stran od oči javnosti, proti njemu pa se je postavila celotna stroka. "Vse skupaj nas spominja na način sprejemanja zakona o vodah, zaradi katerega smo se na referendum odpravili poleti," je dejala direktorica inštituta Nika Kovač.

Poudarila je, da je dodaten problem zdajšnjega zakona, da začne veljati takoj ob sprejetju, v tem primeru pa bodo padli številni postopki, med njimi preiskava Teš 6, preiskava afere Trenta, v kateri je obtožen predsednik vlade Janez Janša, preiskava poslov z zaščitno opremo iz prvega vala epidemije covida-19, v katerih je osumljen minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, in še številni drugi postopki, v katere so vpleteni poslovneži, politiki in drugi vplivneži.

Na Inštitutu 8. marec so ob tem potrdili, da bodo v primeru sprejetja dopolnila zakona takoj začeli zbirati podpise za referendum. "V tem primeru imamo najprej sedem dni časa, da zberemo 2500 neoverjenih podpisov, v drugem koraku pa 35 dni časa, da zberemo 40.000 overjenih podpisov," je pojasnila članica Inštituta 8. marec Mojca Lukan.

Na inštitutu dodajajo, da bi se proti tovrstnemu zakonu borili ne glede na to, katera "elitam naklonjena" stranka bi ga predlagala. "V Sloveniji živimo pošteni ljudje, ki se bomo vedno borili proti kraji, korupciji in bogatenju elit," so pojasnili.

Poziv Zorčiču, naj točke ne uvrsti na sejo, in poslancem, naj dopolnilo zavrnejo

Obenem opominjajo, da sprejetje zakona lahko še vedno preprečijo poslanci in poslanke, če glasujejo proti njemu. Sprašujejo pa se, kako je lahko predsednik državnega zbora Igor Zorčič dopustil obravnavo zakona, ki je po mnenju pravne stroke tudi postopkovno problematičen, saj spreminja materijo zakona o kazenskem postopku. Ob tem so ga pozvali, naj zakona ne uvrsti na dnevni red seje DZ-ja.

Zorčič je na Twitterju sprejetje dopolnila označil za "novo ukano Zmaga Jelinčiča in koalicije, s katero želijo ustaviti pregone številnih težjih kaznivih dejanj". "Upam, da se v DZ-ju zbere večina, ki bo to norijo ustavila," je še dodal.

Jelinčič: 8. marec pomaga tožilcem, "ki se jim ne ljubi delati"

Predsednik SNS-a Zmago Jelinčič Plemeniti se je na napoved Inštituta 8. marec odzval kritično: "Razumem, da imajo navodilo, da morajo rušiti, da se v Sloveniji vzpostavlja pravi pravni red in da se neha z nekdanjimi delovanji na področju pravosodnega sistema. Razumem, boli jih finančno, boli jih, da ne bodo mogli vleči določenih političnih procesov v nedogled." Po njegovih besedah pomagajo predvsem tožilcem, "ki se jim ne ljubi delati" in za razrešitev zadev potrebujejo po 15 let. Kot pravi, bi v Sloveniji morali uvesti nemški sistem, v katerem tudi sodnik ali tožilec odgovarjata za svoja dejanja in morata plačati tudi finančno odškodnino, če ga kaj polomita.

Katič: Dopolnilo "daje vedenje, da je Slovenija tista oaza, kjer državne oblasti nimajo namena preganjati korupcije in kriminala"

Nasprotno menijo v SD-ju. "Kazenski zakonik se sprejema s tresočo roko, za to so potrebni strokovni pogovori, analize. Vemo, da smo imeli v načrtu marsikaj spremeniti. Vendar ta rešitev pomeni prehod v popolnoma drugo smer, ki daje vedenje, da je Slovenija tista oaza, kjer državne oblasti nimajo namena preganjati korupcije in kriminala," je dejala podpredsednica SD-ja Andreja Katič, tudi nekdanja ministrica za pravosodje.

Kot je dejala, je zgrožena, da v DZ-ju obravnavajo takšno spremembo, za katero je vsa stroka opozorila, da je nesprejemljiva. V SD-ju bodo naredili vse, da v zakonodajnem postopku ta predlog ne bo sprejet. Če pa bo, se bodo pridružili civilni družbi, združili moči in preprečili uveljavitev tako škodljive kazenske zakonodaje, je še napovedala.

Tudi petkovi protestniki bodo sodelovali pri zbiranju podpisov

Na poskuse vlade in njenih podpornikov, da s protipravnim spreminjanjem kazenskega zakonika dosežejo zastaranje svojih "koruptivnih" dejanj v preteklih letih, pa so drevi na Trgu republike opozorili tudi petkovi protestniki.

V Protestni ljudski skupščini, ki se je oblikovala ob robu petkovih protestov, namreč menijo, da bi s sprejemom dopolnitev kazenskega zakonika, ki so v parlamentarnem postopku, številna "koruptivna dejanja preteklih let" zastarala. Po njihovem mnenju se poslanci zavedajo, da se jim čas pred prihajajočimi državnozborskimi volitvami izteka, zato pa so se usmerili v "onemogočanje delovanja organov pregona". Predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča so tudi oni pozvali, naj zakona ne uvrsti na dnevni red seje DZ-ja.