Prvak stranke SNS Zmago Jelinčič predlaga spremembe, po katerih bi se predkazenski in kazenski postopki v zadevah gospodarskega kriminala omejili na pet oziroma dve leti. "S predlaganim krajšanjem rokov se javnosti sporoča, da z obsojanjem korupcije v bistvu ne mislimo resno. Ravno nasprotno, izničuje preventivni učinek kazenskega pregona," je jasna vodja kazenskega oddelka na vrhovnem tožilstvu vrhovna tožilka Mirjam Kline.
Ali bomo postali oaza za gospodarski kriminal, se sprašuje Mirjam Kline in opozarja, da storilcev najzahtevnejših gospodarskih in korupcijskih kaznivih dejanj sploh ne bo mogoče več preganjati. Novela bi ob tem veljala tudi za nazaj. "Celotno delo tako policije kot državnega tožilstva in v nekaterih primerih tudi sodišča bo vrženo stran," poudarja vrhovna tožilka.
Z dokazovanjem korupcije ne gre na hitro, ob tem dodaja predsednik društva tožilcev Boštjan Valenčič. "Treba je pridobivati dokaze iz tujine, podatke z bančnih računov. Vse to pa zahteva svoj čas," je dejal za Radio Slovenija. Zastaranja ni mogoče vezati na odredbe preiskovalnih sodnikov, opozarja vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok. "Preiskovalni sodnik odobri ogromno dejanj, za katera nihče ne ve, da se izvajajo. Izvajajo se tajno," je pojasnila.
Tudi pravosodno ministrstvo sprememb ne podpira. "Takšna zakonska določba bi predvsem v zapletenejših konkretnih primerih pomenila tako rekoč amnestijo za obdolžence," ocenjuje državni sekretar Zlatko Ratej. Državni sekretar je ob tem dodal, da se bo pregon gospodarskega kriminala pospešil z ustanovitvijo specializiranega sodišča. Koalicijski člani odbora za pravosodje so Jelinčičev predlog kljub vsemu podprli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje