Delo policije načeloma urejata dva zakona. Zakon o policiji tej nalaga več nalog. Med najpomembnejšimi so varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter prekrškov, vzdrževanje javnega reda … Policija je samostojen organ, ki pa ga usmerja in nadzira notranje ministrstvo (MNZ).

Po zakonu o policiji MNZ v nadzoru ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanju usmeritev ministra. Ta tudi odredi nadzor nad delom policije.

Ker je s protesti, številnimi aretacijami in obtožbami o čezmerni uporabi policijske sile vzniknilo tudi vprašanje policijskih pooblastil in pravic posameznikov v postopkih, se je dobro vrniti na zakon in njegove določbe. Že omenjeni zakon o policiji naloge policije navede zgolj splošno, v same podrobnosti pa se spusti zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki določa tudi pravice udeležencev v policijskih postopkih.

Obsežen spisek nalog
In kaj vse določa ta precej obsežen letos sprejeti zakon? Kar se tiče samih pooblastil, je precej izčrpen, omejili pa smo se na pravice v bolj splošnih postopkih in na množičnih prireditvah. Policija tako lahko po odredbi vlade med drugim omeji ali prepove gibanje na javnih mestih, če obstaja velika verjetnost hujše kršitve javnega reda, a ta ukrep lahko traja največ sedem dni oz. preneha takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen.

Kaj smejo storiti policisti pri opravljanju svojih nalog, pa določa 33. člen ZNPPol-a. Med 30 naštetimi dovoljenimi dejanji smejo policisti med drugim zbirati obvestila, opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto oseb, izvajati njihove preglede, jih privesti, zaseči predmete … Vsako izmed 30 dejanj pa zakon tudi podrobneje razdela.

Zahtevajte identifikacijo
Omenjeni zakon v 21. členu natančno določa tudi izvajanje nalog policistov. Ker lahko policisti naloge izvajajo bodisi v civilni obleki bodisi v uniformi, morajo, če so "v civilu", pred samim postopkom pokazati službeno izkaznico. Če to ni mogoče zaradi okoliščin, se morajo kot policisti predstaviti ustno. Takoj ko je mogoče, pa se morajo izkazati s službeno izkaznico.

Osebi, ki je predmet postopka, mora na njeno zahtevo povedati svoje ime in priimek ter policijsko enoto, v katero je razporejen, glede na okoliščine pa se izjemoma predstavi le z identifikacijsko številko, če oceni, da bi predstavitev z imenom in priimkom lahko povzročila njegovo ogroženost. Ob tem pa zakon policistu ali policistki nalaga, da se mora predstaviti na način, da si oseba lahko navedene podatke zapiše ali zapomni. Prav tako mora policist pojasniti, zakaj izvaja pooblastilo, razen če bi to ogrozilo ali otežilo njegovo izvedbo.

Ko pa neko osebo prime več policistov, lahko ta po privedbi na policijsko postajo zahteva identifikacijo vseh, ki so bili v postopek vključeni, kar je policija dolžna dati, je za MMC pojasnil generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Miroslav Žaberl. "Razen če boste grozili, da boste vse pobili. V tem primeru jih seveda ne boste dobili," je dejal. Razumljivo.

Pametno je imeti veljaven dokument
Pri ugotavljanju identitete posameznika, določa 41. člen, morajo policisti osebo na primeren način ustaviti in ji pojasniti razloge ustavitve, ko zahtevajo veljaven identifikacijski dokument. "Zgolj to, da ste na nekem zborovanju ali pa ste čudno oblečeni, ne more biti razlog. Če pa ste storili prekršek, bo moral policist že iz tega razloga ugotoviti vašo identiteto, da vas lahko popiše," je razložil Žaberl.

Ob tem je dodal, da lahko policist legitimira tudi sumljive osebe, a mora, na vašo zahtevo, znati pojasniti razloge za zahtevo po legitimaciji. Včasih tudi okoliščine ne dopuščajo takojšnje obrazložitve, je dodal, a policist vseeno mora, po preteku varnostnih razlogov, na zahtevo obravnavane osebe pojasniti razloge. Kaj pa kriki o poškodovanosti? "Ko nekdo trdi, da je poškodovan, mora policija absolutno poskrbeti za prvo pomoč, potem pa poklicati zdravnika, saj je treba tudi ugotoviti, kje je bil poškodovan," je pojasnil.
Policija vas lahko tudi privede na razgovor. To se bo zgodilo, če dvomijo o pristnosti vašega dokumenta ali če ga nimate pri sebi, kar je prekršek. Kraj razgovora, če je varen in razumen, lahko predlagate tudi sami. Pridržanje zaradi ugotavljanja identitete sicer lahko traja največ 12 ur.

Zakon policistom podeljuje tudi pooblastila, da vas ali vaše vozilo pregledajo, če glede na okoliščine lahko sklepajo, da se bo zgodil napad ali samopoškodba. Pri tem lahko z rokami pretipajo oblačila, rokavice, pokrivalo in lase ter pregledajo obutev. Varnostni pregled sicer ne obsega telesnega pregleda niti osebne preiskave. Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s pregledom ni mogoče odlašati.

Če ne gre drugače …
Če je ogrožen javni red in če ni drugega način za njegovo ponovno vzpostavitev, ali če ogrožanja ni mogoče drugače odvrniti, smejo policisti osebo pridržati. Zakon prav tako dopušča uporabo prisilnih sredstev, če opozorila, ukazi ali druga pooblastila ne zaležejo oz. da se prepreči nevarnost samopoškodovanja, pobega, napada ipd. "Lisice se lahko uporabijo tudi preventivno," je dodal.

Pridržanje sicer sme trajati le nujno potreben čas, vendar največ 12 ur, v določenih primerih pa 48 ur. Policija lahko pridržani osebi odvzame le predmete, s katerimi bi ta lahko poškodovala sebe ali druge, druge pa ji takoj vrnejo.

Podatke o odvzetih predmetih zapišejo v potrdilo in ji jih vrnejo ob koncu pridržanja, razen če gre za predmete, ki jih je po zakonu treba odvzeti. Sklep o odreditvi pridržanja mora biti prijeti osebi vročen v šestih urah; zoper njega se lahko pritoži, kar pa pridržanja ne zadrži.

Vseeno pa morajo pridržano osebo policisti takoj obvestiti, da je pridržana in zaradi česa, in jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pomoči odvetnika in da se na njeno zahtevo obvesti svojce. Zoper policijske postopke, če menite, da niso bili vodeni pravilno, pa se je mogoče tudi pritožiti.

Najmanj posledic
Ob tem pa si je vredno zapomniti, da mora policija pri opravljanju policijskih nalog spoštovati in varovati pravico do življenja, človekovo osebnost in dostojanstvo ter druge človekove pravice in temeljne svoboščine. Prav tako pa morajo upoštevati načelo sorazmernosti, ki jim nalaga uporabo pooblastil z najmanj škodljivimi posledicami.