Mladi ne morejo sklicati tiskovne konference, na kateri bi novinarjem osvetlili svoje težave. Tako tu in tam slišimo prispevke o tem, da imajo mladi v Sloveniji previsoko izobrazbo, a premalo ustreznih veščin, ki jih na trgu iščejo delodajalci, in da se posledično vedno več mladih odloča svojo srečo poiskati v tujino. Zelo malo pa slišimo o tem, da jim zaradi nizkih dohodkov, če jih seveda sploh imajo, še vedno finančno pomagajo starši. Pa naj bo to v obliki tega, da jim plačajo račun za prenosni telefon, morda najemnino, da jim občasno napolnijo hladilnik ali jim v roko stisnejo sto ali več evrov.

"Prodati bomo morali hišo"
Po ocenah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se bo do konca leta 2016 na novo upokojilo 26.100 ljudi, ocena skupnega števila vseh upokojenih bo tako 631.975. Med njimi bo tudi mama 32-letnega Domna. Domen je trenutno brezposeln. Dejavno išče delo v gostinstvu, a je težava v tem, pravi, da gostinci iščejo cenejšo delovno silo prek študentskih servisov, zaposlenega imajo le enega ali dva delavca.

"Trenutno se preživljam s priložnostnimi deli. Delam na črno, kar pomeni, da nimam nobenih beneficijev. Nimam niti zdravstvenega zavarovanja, ne osnovnega ne dodatnega. Trenutno živim pri starših, ker si enostavno v tej situaciji ne morem privoščiti najemnine. Potrebujem denar za hrano … in trenutno pač to ne gre."

Zelo ga skrbi, kaj bo z njim prihodnje leto, ko se bo upokojila tudi njegova mama, saj bo imela družina občutno nižji dohodek. Ravno zato so se odločili, da bodo prodali hišo, saj je ne bodo mogli več vzdrževati: "S prihodki, ki jih ima naše gospodinjstvo, že zdaj komaj shajamo, ker so osnovni stroški, kot so elektrika, davek na nepremičnine, voda itd. tako visoki, da naslednje leto, ko bosta oba starša upokojena, to sploh več ne bo šlo."

Anja Huš: "Ta masa mladih nima nobenega zastopnika"
Novinarka televizijskega Dnevnika Anja Huš, ki je v dokumentarnem filmu Dosje: Na svidenje, pamet opozorila na težavo t. i. bega možganov, meni, da je težava z mladimi na trgu dela proces in ne dogodek: "Ni stvar, o kateri bi poročali v dnevnoinformativnih oddajah, in ker ta masa mladih ljudi nima nekega zastopnika, ne skliče tiskovne konference. So ljudje, ki so prepuščeni sami sebi in jih sistem dejansko ne ščiti. V Sloveniji dejansko dosti ljudi študira in doštudira, potem pa zanje delovnih mest ni. Situacija je huda tudi za ljudi, ki imajo nižjo izobrazbo in narejene srednje šole, a dejansko se delovna mesta za te ljudi v Sloveniji odpirajo."

Lani se je iz Slovenije izselilo več kot osem tisoč državljanov, med njimi je bila večina starih od 30 do 34 let.

"Še vedno skrbim za 27 let staro hčer"
Gospa Darja ima hčer, staro 27 let. Je diplomantka družboslovne smeri. Da bi pridobila ustrezne izkušnje, je hči priložnostna dela opravljala že med samim študijem. Po diplomi se je zaposlila v eni izmed znanih oglaševalskih agencij v Sloveniji:

"Izkazalo se je, da je že na začetku delala zelo odgovorna dela in da je bila za svoje delo zelo malo plačana. Za 700 evrov je delala po deset ur na dan, sobote in nedelje. Ker ta denar ni zadostoval za preživetje, danes še vedno živi pri meni in jo vzdržujem. Če še vedno ne bi skrbela zanjo, si sploh ne znam predstavljati, kako bi živela."

Po podatkih evropskega statističnega urada je bila septembra letos v EU-ju brezposelnost med mladimi, starimi do 25 let, 23,5-odstotna, v Sloveniji pa 23,7-odstotna. Najvišja je bila v Grčiji (več kot 57-odstotna), najnižja v Nemčiji (le 7,7-odstotna). Nemčija ima poleg močnega gospodarstva tudi t. i. dualni šolski sistem. Dijak, ki obiskuje poklicno šolo, hkrati s pridobivanjem teoretičnega znanja v šolskih klopeh opravlja tudi plačano prakso v nekem podjetju. Na takšen način v Nemčiji uspešno konča šolanje 60 odstotkov vseh dijakov. Od tega jih v podjetjih, kjer so se izučili za peka, avtomehanika, izdelovalca violin ali tesarja, ostane kar polovica.

Slovenija je bila v dobri skupini
Ekonomist Theo Sparreboom pri Mednarodni organizaciji dela (ILO) proučuje smernice zaposlovanja. Stanje v Sloveniji je ocenil takole: "Če pogledam Slovenijo pred začetkom krize leta 2008 – takrat ste tudi vi imeli manj kot desetodstotno brezposelnost med mladimi. Bili ste nekje na istem kot Nemčija, čeprav so bile seveda že pred krizo obstajale določene razlike med državami. Slovenija je bila takrat v dobri skupini. A danes so razlike v Sloveniji pred krizo in po njej zelo očitne, v Nemčiji pa manj. V Nemčiji je stopnja brezposelnosti med mladimi celo nižja, kot je bila pred samo krizo. Kriza je na položaj mladine v Sloveniji zagotovo vplivala močneje kot drugje."

Negativne smernice se bo nadaljevale
ILO v poročilu Svetovne smernice brezposelnosti mladih v letu 2013: tvegana generacija ugotavlja, da mladi na trgu dela še naprej ostajajo tvegana generacija in da izboljšanja njihovega stanja v prihodnosti ne bo. "V številnih razvitih državah je trenutno zgodovinsko visoka brezposelnost med mladimi. To pomeni, da ti ljudje trenutno nimajo dostojnega dela in da se bodo te negativne smernice še nadaljevale. Veliko kazalnikov kaže, da bo imel urok brezposelnosti za mladega človeka posledice tudi pozneje v njegovi karieri. Lahko bo vplival na višino njegove plače, prav tako bo težje našel delo. Pred nami je generacijo, na katero bo gospodarska kriza zelo vplivala," je razložil Theo Sparreboom.

"Pri svojih letih nimam nič"
Ko je moral 33-letni kuhar Robert zapreti svojo gostilno, saj so bili stroški upravljanja in vzdrževanja previsoki, si je zelo hitro našel novo delo. Opraviti je moral le tri telefonske klice. Glede na trenutne razmere v Sloveniji živi "kar v redu", saj je zaposlen za nedoločen čas. A večina njegovih prijateljev nima takšne sreče, "30-letniki so se vdali v usodo".

"Če se primerjam s sovrstniki, nekateri so brezposelni, ostali so na minimalcu … Glede na to, da v teh razmerah zaslužim tisoč evrov, mislim, da je kar v redu. Če pa se primerjam s svojim očetom - ko je bil on toliko star, kot sem danes jaz, je imel že hišo, družino in vse. Jaz pa pri svojih letih nimam nič. Živim v Ljubljani, plačujem najemnino. Glede na to, da zaslužim tisoč evrov, kredita sploh ne dobim. O svojem stanovanju danes le sanjam."

Robert meni, da je delni krivec za nastali položaj slovenski šolski sistem: "Vsa današnja mladina gre iz srednje šole na faks. Nihče pa noče opravljati poklicev, kot so mizar, krovec, tesar, zidar. Na drugi strani pa se vprašaš, od kod vsem tem študentom denar, kdo jih financira, glede na to, da je v Sloveniji takšna kriza in da tudi njihovi starši težko živijo. Kdo drug kot starši. Poznam redke primere, ki si sami služijo denar, a takšnih primerov je zelo malo. Večino financirajo starši."

Kriza le osvetlila težave
Isto vprašanje smo postavili tudi ministrici za delo, družino in socialne razmere Anji Kopač Mrak. Najpomembnejši razlog je po njenem mnenju gospodarska kriza, ki pa je določene težave v Sloveniji le osvetlila. Del težav je nastal kot posledica neizvedbe nekaterih reform v preteklosti:

"Ena izmed takih neuresničenih reform je študentsko delo, v smislu prekernosti, ki vpliva na možnost zaposlovanja. Drugi razlog pa je težava ne dovolj dobre povezanosti med samim izobraževalnim sistemom in gospodarstvom. Na izobraževalnem sistemu je bila izvedena bolonjska reforma, a njeni učinki niso bili takšni, da bi bili mladi diplomanti lažje zaposljivi. Hkrati pa je problem gospodarskega sistema: če pogledamo prosta delovna mesta, ugotovimo, da se lažje zaposliš s srednjošolsko ali nižjo stopnjo izobrazbo kot z univerzitetno, ker je stanje našega gospodarstva takšno, kot pač je."

Najvišja stopnja rasti brezposelnosti med mladimi v EU-ju
Slovenija je imela lani med vsemi evropskimi državami najvišjo stopnjo rasti brezposelnosti mladih. Zato smo v sklopu evropske pobude za zaposlovanje mladih (ang. Youth employment initiative) prejeli med osmimi in desetimi milijoni evrov. Ti bodo namenjeni le vzhodni Sloveniji, saj je bil tam porast brezposelnosti med mladimi največji, do pomoči pa bodo upravičeni le mladi do 25. leta.

Omenjeno pobudo bo ministrstvo izvajalo tudi znotraj jamstvene sheme za mlade, po kateri bodo štiri mesece po končanju izobraževanja, ko nastopi brezposelnost, osebi ponudili ali zaposlitev, ali ponovno izobraževanje, ali vajeništvo oziroma pripravništvo. Tudi tu je starostna omejitev 25 let, a v Sloveniji je zaradi specifičnega položaja predolgega študija podaljšana na 30 let.

S 1. novembrom začne veljati ukrep, da bo delodajalec, ki bo za nedoločen čas zaposlil brezposelno osebo, staro do 30 let, ki je bila vsaj tri mesece prijavljena na zavodu za zaposlovanje, prvi dve leti opravičen plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Različna merila, kdo je sploh mlad človek
Kaj pa vsi tisti, ki so stari 31, 32, 33 let? Ki so zavlačevali študij in nato zaradi krize leta 2008, iz katere se Slovenija še vedno ni izvila, obviseli? Mladi so postali kolateralna škoda, je že nič kaj nov naslov, ki se pojavlja v svetovnih medijih. Ministrica Anja Kopač Mrak odgovarja, da so pač ukrepi na trgu dela namenjeni "tistim mladim, ki prvič vstopajo nanj". Poleg tega pa se moramo sprijazniti s tem, "da se trg dela spreminja" in da mladi lahko vedno manj pričakujejo, "da bodo v nekem podjetju zaposleni za nedoločen čas".

Honorarni delavci po novem letu z nižjimi honorarji
Država želi reformirati tudi študentsko delo, da bodo študenti, ki opravljajo delo, imeli možnost plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. A pri tem se je pojavil en 'črv'. S 1. januarjem 2014 namreč začne veljati 18. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki predvideva plačevanje prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalcev od honorarjev in podjemnih pogodb v vrednosti 15,50 odstotka od bruto prejemka. Zavezanec za plačilo prispevka pa je prejemnik. Povedano drugače, s 1. januarjem bodo imeli vsi tisti mladi, ki jim edini vir prihodka predstavljajo omenjene pogodbe, nižjo neto plačo oziroma honorar.

Medgeneracijska solidarnost vedno šteje
Ministrica Anja Kopač Mrak je pojasnila, da je treba na sprejeti ukrep gledati s širšega vidika. Po podatkih Dursa večino dela na avtorsko pogodbo opravljajo tisti, ki so že zavarovani po drugi pogodbeni osnovi in bodo tako "solidarni z drugimi", kar pomeni krepitev pokojninskega sklada. Na drugi strani pa se bo zvišala cena avtorskega in podjemnega dela, s čimer se bodo še bolj približali delovnemu razmerju, kar pomeni, da bo tak delavec manj ugoden za delodajalca.

Če bodo torej honorarni delavci, katerih glavni vir zaslužka so avtorske in podjemne pogodbe, težje plačali položnice in si kupili hrano, jih bo po novem letu lahko grela misel, da imajo vsaj plačane socialne prispevke.

Pa srečno novo leto, ata in mama.