Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1992 razglasila 17. oktober za mednarodni dan boja proti revščini z namenom opozarjati na vprašanje revščine v svetu in spodbuditi dejavnosti za njeno zniževanje. Osrednji cilj razvojne politike Evropske unije je prav premagovanje te težave, je zatrdil komisar za razvoj Andris Piebalgs.

Ne brez uspeha: osnovi cilj Združenih narodov, da zmanjša hudo revščino za polovico do leta 2015, je po njegovih besedah že dosežen, napori pa ne bodo obstali. "Prvič v zgodovini ima svet zdaj sredstva in tehnologijo, da v roku ene generacije odpravi revščino. Neuspeh ni možnost," je zapisal komisar.

"1,2 milijarde ljudi še vedno živi v veliki revščini. Za to abstraktno številko pa leži kruta realnost življenj posameznikov. Nosečnice, ki nimajo dostopa do zdravstvene oskrbe, ki bi jim rešila življenja, otroci, ki ne morejo v šolo, in starši, ki ob odhodu na delo ne vedo, ali bodo na mizo prinesli dovolj hrane za preživetje," je dejal.

Ob tem je komisar izpostavil, da je ključ za odpravo revščine socialna varnost, ki ščiti ranljive skupine, kot so otroci, brezposelni in starejši, in podpira gospodarsko rast. "A le petina ljudi po svetu ima dostop do te zaščite," je opozoril.

Nova evropska socialna varnost
Evropska komisija je zato predstavila tudi instrument SOCIEUX, ki bo državam v razvoju pomagal pri oblikovanju in upravljanju sistemov socialne varnosti ter partnerskim državam nudil svetovanje in pomoč pri pripravi politik in povezanih dejavnosti.

Revščina v Sloveniji
Na slovensko razsežnost problematike so pokazale slovenske humanitarne organizacije. Kot kažejo podatki državnega statističnega urada, je pod pragom tveganja revščine v Sloveniji lani živelo 13,5 odstotka ali 271.000 oseb. Poleg teh je bilo še 121.000 socialno izključenih oseb, skupaj torej 19,6 odstotka prebivalcev.

Alkoholizem in revščina z roko v roki
Letos pa so se odločile humanitarne organizacije opozoriti predvsem na tiste oblike revščine, ki pogosto ostajajo zamolčane ali manj vidne. Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Slovenski karitas, je med najbolj akutnimi stiskami pri nas zasvojenost z alkoholom, ki je "nemalokrat neposreden vzrok ali spremljevalec revščine, nasilja, in zlorab".

Ta je posledica brezposelnosti, negotove prihodnosti pri mladih, pa tudi posledica previsoke družbene tolerance do čezmernega uživanja alkohola. Navedli so raziskave, ki kažejo, da se kar 40 odstotkov Slovencev v starostnem razponu od 25 do 64 let "visoko tvegano" opija, desetina pa jih redno čezmerno pije.

Alkoholizem je težava tudi med starejšimi, ki se poleg tega spopadajo z vse večjo nezmožnostjo pokrivanja osnovnih življenjskih stroškov. V Karitasu tako vse pogosteje opažajo, da je pokojnina edini vir preživetja starejših, ki so vse pogosteje tudi tarča "ekonomskega nasilja".

Tisoči ton pomoči v hrani
Od začetka letošnjega leta do konca septembra je Rdeči križ Slovenije (RKS) razdelil že 1.550 ton hrane. V oktobru v skladišča RKS-ja na podlagi ukrepa dobave hrane iz intervencijskih zalog prihaja dodatnih 918 ton hrane, ki jo bodo pomoči potrebnim razdelili do konca leta.

Z akcijo Lepo je deliti, ki je stekla v teh dneh, RKS zbira sredstva za nakupe dodatnih prehranskih paketov. Sicer pa na RKS-ju v tem času posebno pozornost namenjajo osnovnošolskim otrokom iz socialno šibkejših okolij. Tako že 13. leto zapored po območnih združenjih organizirajo enodnevne kampanje Drobtinica.

Pomoč Slovenske karitas v hrani je lani prejelo več kot 120.000 oseb. Število prejemnikov pomoči v obliki prehranskih izdelkov RKS-ja pa se je s 105.431 v letu 2008 do leta 2012 povečalo za več kot 44.000 oseb.