Odvetnica Nina Zidar Klemenčič in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje sta kot odgovor na vedno večje socialne stiske ljudi, ki so velikokrat pogojeni s potrebo po pravni pomoči, zasnovali projekt brezplačne pravne pomoči pod naslovom Ker je prav! in ga predstavili na okrogli mizi, kjer so sodelujoči spregovorili o vedno večji socialni stiski v Sloveniji.

"Za stanje revščine je odgovorna državna", je opozorila sekretarka Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje Anita Ogulin. Poudarila je, da dnevno ugotavljajo do 100 primerov hude socialne stiske in revščine, ki jo je potrebno čim prej obravnavati.

Po njenih besedah je tu izjemno pomembna pravna pomoč, tudi zato, ker so ugotovili, da številni posamezniki niti ne vedo, kakšne možnosti imajo na voljo in da jih zapleteni postopki odvračajo od tega, da bi zaprosili za socialno pomoč. Pri tem pa so posredno še posebej prizadeti otroci.

Revščina po Sloveniji se nezadržno širi
"Stanje se spreminja iz slabega na slabše. Stopnja revščine narašča," je povedal generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar. Meja revščine se meri pri 600 evrih mesečnega dohodka in po uradnih merilih je trenutno v Sloveniji 273.000 revnih in 112.000 socialno izključenih, kar pomeni, da vsak peti Slovenec že živi pod stopnjo revščine.

"Socialna kriza je udarila polno", je še poudaril Regvar in dodal, da se lahko pripeti, da bomo v Sloveniji pridobili še 100.000 novih revnih državljanov. Svoje je pripomogla tudi nova socialna zakonodaja, na podlagi katere je država privarčevala nekaj več kot 100 milijonov evrov. Uvedba fiskalnega pravila in želje po radikalnem znižanju proračuna pa za Regvarja ne predstavljajo podlage za reševanje revščine.

Za ljudi v težavah ni posluha
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič, katere odvetniška pisarna tudi nudi brezplačno pravno pomoč ljudem v stiski, je povedala, da je največja težava v tem, da za posameznika ni pravega posluha, ko se znajdejo v težavah. Zato bi morali na tem področju doseči sistemske spremembe, da bi lahko posamezniki v stiskah dobili pravno pomoč.

Opozorila je tudi na velike težave pri deložacijah, tako v pri neprofitnih stanovanjih kot v zasebnih stanovanjih. Otroci so pri tem preseljeni v še bolj degradirano okolje in tako dobivamo generacije "izgubljenih" otrok.

Zato bi po besedah Zidar Klemenčičeve lahko našli rešitve kot so možnosti odloga plačil, saj je popolna neumnost, da so po deložacijah stanovanja večkrat ostajajo prazna. Projekt brezplačne pravne pomoči pa nameravajo širiti na različne konce Slovenije.

Brezplačna pravna pomoč ne sme biti le teorija
Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih je opozoril, da brezplačna pravna pomoč ne sme biti le teoretična. Zakon, ki jo omogoča, je bil sprejet leta 2001, vendar se kažejo njegove pomanjkljivosti. Postopek je po njegovem mnenju preveč zapleten in niso redki primeri, ko posameznik čaka na pravno pomoč tudi več kot eno leto. V uradu varuha človekovih pravic pa večkrat tudi niso zadovoljni s kvaliteto obrazložitve.

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak pa je pojasnila, da se obetajo spremembe socialne zakonodaje, saj so varčevalni ukrepi močno zarezali v srednje sloje slovenskega prebivalstva. Glede novih rebalansov proračuna pa je dejala, da ne bo dopustila, da bodo okrnili sredstva za socialne zadeve, saj po njenem mnenju tu ni več moč varčevati. "Dokler bom ministrica bom neizprosna pri rebalansu, ker gre za ljudi in seveda za otroke," je razložila ministrica za socialne zadeve.

Manifest "Ker je prav"
Organizatorji okrogle so predstavili tudi manifest "Ker je prav," v katerem zahtevajo takojšno celostno socialno pomoč ljudem, ki pridejo v stisko ter učinkovito prerazporeditev sredstev in manj zbirokratizirane postopke. Vse odločanje pa mora potekati v korist otrok in njihovo zaščito.

V manifestu tudi opozarjajo na spoštovanje konvencije o otrokovih pravicah in apelirajo na posluh državnih inštitucij in javne uprave, tako da javni zavodi ne bi začeli z izvršbami, če ljudje ostanejo brez zaposlitev in tako storitev niso zmožni plačevati.

Država pa bi morala tudi uvesti programe javnih del, ki bi jih lahko opravljali za delo zmožnih prejemnikov socialne pomoči.