Okroglo mizo o skritih predpisih je Inštitut za ustavno pravo pripravil na pobudo nekdanjega ustavnega sodnika Lovra Šturma, ki je opozoril, da policija komisiji DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) ne želi razkriti dveh aktov, ki urejata izvajanje prikritih metod dela ter poslovanje s finančnimi sredstvi za posebne operativne namene. Poslanec Branko Grims je pojasnil, da je bil povod za okroglo mizo primer Dejana Orniga. Ta je bil med letoma 2012 in 2015 policijski informator, ki je po naročilu policije vdiral v račune uporabnikov Facebooka, po lastni izpovedi je bilo takih vdorov več kot 300. Po besedah Grimsa je za parlamentarno komisijo za nadzor varnostnoobveščevalnih služb vprašanje, ali so za to vedeli tudi v vrhu policije.

Zato so zahtevali akta, po katerih je bilo to nadziranje odobreno in usmerjano, a so dobili izredno okrnjeno različico, češ da gre za zaupno dokumentacijo, čeprav ima DZ dostop do vseh dokumentov. Teh dokumentov niso želeli predati niti mariborskemu sodišču, ki jih je zahtevalo v primeru sojenja Francu Kanglerju. Očitno obstaja en del varnostnih sil, ki ga nihče ne nadzira, je opomnil Grims. Policija vztraja, da so za nadzor odgovorni sami, čeprav je v primeru Ornig prišlo vsaj v enem primeru za delovanje zunaj zakonskih okvirov, je dodal. Postopek notranjega nadzora je nato trajal tako dolgo, da je zadeva zastarala. Vlada daje prav policiji in podpira njeno stališče, je še pripomnil.

Predpis, ki ureja pravice in obveznosti, ne more biti tajen
Na okrogli mizi so nato pravniki Lovro Šturm, Ciril Ribičič, Rajko Pirnat in Tone Jerovšek soglasno opozorili, da predpis, ki ni javno objavljen, ne more biti veljaven in imeti pravnih učinkov, kar jasno izhaja tudi iz prakse ustavnega sodišča. Take zapise je treba odpraviti, ker so nezakoniti, je opozoril Šturm. Ob tem je opomnil, da je policija očitno na tiho v zakonodajo pretihotapila izraz prikrite metode. Razlika je, je pojasnil, da za prikrit ukrep potrebuješ odredbo sodišča. Če pa se izgovarjaš, da gre zgolj za metodo, potem lahko deluješ brez odredbe sodišča in zakonskega predpisa.

Ribičič pa je dodal, da jim še vedno ni uspelo vzpostaviti dialoga z vlado, ki je po besedah Pirnata prvi organ, ki bi moral nadzirati delovanje organov javne uprave in zagotoviti skladnost njihovega delovanja z zakonom. Če se to ne bo zgodilo, je treba po oceni Ribičiča z aktoma tako ali drugače priti pred ustavno sodišče. "Ni težko napovedati, kako bi se odzvalo ustavno sodišče, če bi se izkazalo, da gre za podzakonske predpise, ki so po vsebini predpisi, pa niso bili objavljeni," je dejal.

Nujen premislek o delovanju
Ob tem je Pirnat znova opozoril, da, če neki predpis vsebuje abstraktne norme in ureja bodisi pravice in obveznosti pravnih subjektov bodisi, da ima zunanje pravne učinke, potem kot tak ne more biti tajen. Tu izgovor, da bi bilo delovanje državnega organa ogroženo, ne zadostuje za to, da se kakšne take dokumente ohranja tajne. "Policija in MNZ morata resno premisliti svojo pravno ureditev in ureditev svojega delovanja," je dejal.

Na vprašanje MMC-ja, ali torej v Sloveniji vlada pravni vakuum, če niti DZ niti sodišče teh dokumentov ne moreta pridobiti, ali pa gre zgolj za pomanjkanje pravnega znanja, so udeleženci odgovorili, da predpisi so, vendar bi morala predvsem vlada poskrbeti, da organi delujejo pregledno, je pa seveda na voljo tudi dolga pot do ustavnega sodišča.

Jerovšek pa je postavil vprašanje, ali tukaj nekdo jemlje normativno funkcijo vladi in DZ-ju.