"Širitvena politika Evropske unije se mi zdi v osnovi zgrešena, zlasti v teh geopolitičnih okoliščinah," je v odgovoru na vprašanje o vlogi EU-ja pri spremljanju razmer na Zahodnem Balkanu v oddaji Politično s Tanjo Gobec dejal nekdanji predsednik republike Borut Pahor. "Mislim, da je prišel čas, da Evropska unija sklene, da zaradi geopolitičnih razmer celoten Zahodni Balkan čim prej, tako rekoč zdaj, vključi v Evropsko unijo. Če Ukrajina lahko čez noč postane kandidatka za članstvo, kar je v redu in prav, potem se mi zdi, da bi lahko po 20 letih širitvenega procesa tudi Zahodni Balkan končno vstopil v Evropsko unijo. S tem bi se zabetonirala mir in varnost v tem občutljivem delu jugovzhodne Evrope," je dodal.

Srečanja komisarke za širitev Marte Kos s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v času največjih protestov v zadnjih desetletjih v Srbiji ni želel komentirati, bil pa je kritičen do Evropske komisije. Kot je dejal, Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen v ničemer ni spremenila širitvene strategije Evropske unije, medtem ko so se geopolitične okoliščine v zadnjih letih bistveno spremenile. "Še vedno nadaljuje pristop, po katerem tečejo dolgoletna pogajanja z državami kandidatkami, ki jim sledi morebiten sprejem ali pa ne."

Evropska unija bi se lahko pripravila na sprejem vseh šestih držav Zahodnega Balkana v polnopravno članstvo do leta 2030, je prepričan Pahor, ob tem pa bi države pozvala, da potrebne priprave opravijo tudi same. "Tako bi ljudje na Zahodnem Balkanu, tudi v Srbiji, videli v EU-ju strateškega partnerja v prihodnosti. Zdaj ga ne vidijo. Ne vedo, ali lahko zaupajo EU-ju in ali bo, na primer Srbija, nekoč dejansko postala članica EU-ja."

Pahor meni, da je za mir in varnost Zahodnega Balkana bistveno, da Srbija postane članica Evropske unije. "Nekateri pa menijo, zato je ta širitveni postopek tako počasen, da širitveni proces predstavlja politični strošek za EU, dokler sta na Zahodnem Balkanu mir in varnost. A rekel bom le naslednje, če bo zaradi geopolitičnih razmer prišlo do tega, da bo v ta prostor znova intenzivno silila Rusija, Turčija zaradi, recimo, zaščite bošnjaške skupnosti in Kitajska kapitalsko, potem se lahko zgodi, da EU čez čas ne bo imel več kam iti."

Hkrati Pahor meni, da se lahko znova zgodi, da se na Zahodnem Balkanu zaostri varnostna situacija, Evropska unija pa ne bo znala najti rešitve, tako kot v 90. letih, "in bo spet moral intervenirati Washington," je še opozoril.

Nekdanji predsednik Borut Pahor je komentiral tudi procese imenovanja funkcionarjev, ki so v pristojnosti predsednika republike. Celoten pogovor s Tanjo Gobec si lahko ogledate v videu.