"Če bi bila Ukrajina poražena, bi to pomenilo novo hladno vojno, v kateri bi Evropa plačala visoko ceno. Ukrajini bo tudi Slovenija pomagala z vojaško pomočjo," je v soboto izjavil minister za obrambo Matej Tonin. Istega dne je Slovenija med prvimi državami zaprla zračni prostor za ruske letalske družbe. Dotlej so zaprtje zračnega prostora za ruska letala uvedle oziroma napovedale le Bolgarija, Estonija, Poljska, Češka, Litva, Latvija in Romunija.

O dogajanju v Ukrajini se je v oddaji Tarča voditeljica Erika Žnidaršič pogovarjala z notranjim ministrom Alešem Hojsom, obrambnim ministrom Matejem Toninom, Matejem T. Vatovcem (Levica), Marjanom Šarcem (LMŠ) in Dobranom Božičem, nekdanjim načelnikom generalštaba Slovenske vojske.

Notranji minister Aleš Hojs je v oddaji pojasnil izjavo, da lahko Slovenija sprejme 200.000 ukrajinskih beguncev. To je številka, ki jo je Slovenija še zmožna oskrbeti. "To pa ne pomeni, da bodo vsi ti, ki so prečkali mejo in so tu začasno nastanjeni, tudi tu ostali. V skrajnem primeru, če bi se zgodil "eksodus" iz Ukrajine, bi lahko dobili tudi od 150.000 do 180.000 beguncev," je navedel.

Voditeljica oddaje Erika Žnidaršič je Hojsa vprašala, ali vztraja pri stališču iz (sicer izbrisanega) vladnega tvita, da so begunci iz Ukrajine drugačni kot tisti iz Afganistana, ki bežijo pred talibani. "Povejte mi, kaj v tej izjavi ne drži," je odvrnil Hojs. Nadaljeval je s pojasnilom, da so pred leti pozvali okoliške države okoli Afganistana, naj sprejmejo afganistanske begunce. In tako Slovenija ravna tudi danes. Okoliške države Ukrajine – in Slovenija ni daleč – se morajo danes izkazati s humanitarnostjo, je navedel Hojs.

Matej T. Vatovec iz Levice je to komentiral z besedami, da je se izkazalo pravo stališče SDS-a in drugih desnih strank. "Ne moti jih, da prihajajo begunci nasploh, ni težava pomanjkanje kapacitet, v resnici jih moti barva kože," je dejal Vatovec. Ko begunci prihajajo iz Afganistana, Sirije in drugih žarišč, je to težava, ko pa pridejo iz Ukrajine, je vse v redu. Navedel je še stališče Levice, da je treba vsem beguncem pomagati.

Zakaj Slovenija v Ukrajino pošilja orožje?

Voditeljica oddaje je obrambnega ministra Mateja Tonina vprašala, zakaj je zdaj nujno pošiljanje orožja v Ukrajino. Tonin je bil nad vprašanjem nezadovoljen in zagrozil, da bo zapustil studio. Nato je dejal, da je ključno vprašanje, kako bomo pomagali beguncem. "Doslej smo pripravili več kot tisoč mest zanje in še jih povečujemo – in to je bistveno." Zakaj pa torej Slovenija pošilja v Ukrajino orožje? "Dva razloga sta, moralni in zgodovinski," je dejal Tonin. Moralni zato, ker se Ukrajinci borijo za svobodo in demokracijo, to pa sta osnovni vrednoti Slovenije in zahodnega sveta. Zgodovinski razlog pa je, da se je Slovenija pred 31 leti znašla v podobnem položaju. Zdaj je Rusija napadla Ukrajino, Putin ukrajinskemu narodu odreka pravico do obstoja, je dejal.

Marjan Šarec (LMŠ) je dejal, da Slovenija ravna pravilno, ko v Ukrajino pošilja vse vrste pomoči vključno z orožjem. Protestira pa proti zlorabi vojne za politične namene oziroma za predvolilno kampanjo. Kot takega je označil tudi sredni shod.

Aleš Hojs je komentiral tvit stranke SDS, v katerem sta združeni fotografiji aktualnega ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in Janeza Janše med vojno v Sloveniji leta 1991. "Če primerjate način delovanja Jugoslovanske ljudske armade in to, kar počne ruska vojska v Ukrajini, gre za zelo enake vzorce vojaških strategij," je dejal Hojs. Na vprašanje, ali vlada izkorišča ukrajinsko krizo v politične namene, je odvrnil: "Nikakršnega izkoriščanja te vojne v politične namene ni, gre zgolj za zgodovinsko primerjavo".

Dodal je še, da so v Bruslju vsi notranji ministri izrazili podporo Ukrajini. Na srečanju je bil prisoten tudi ukrajinski notranji minister, ki je dejal, da se ruska vojska ne ozira na civiliste, ovira humanitarne koridorje in preprečuje prihod Rdečemu križu.

Tonin: "Želim si, da se v Sloveniji ljudje čim večkrat zberejo v podporo Ukrajini."

"Janša je zataknjen nekje v času," pa je fotografiji Zelenskega in Janše komentiral Tašner Vatovec. Kritičen je bil tudi do Toninove izjave, da gre pri pomoči Ukrajini za podporo svobodi in demokraciji, medtem ko imamo v Sloveniji oblast, ki pritiska na novinarje, ki bi rada prepovedala določene stranke in ne dovoljuje protestnih shodov. Tašner Vatovec zato meni, da gre za popolno analogijo s Putinom in vladno izkoriščanje vojne.

Tonin pa je dejal, da bi lahko v politiki vsaj nekje držali skupaj. V Evropi je po njegovih besedah potekalo več shodov za mir, na katerih so imeli govore tudi politiki. "Želim si, da se v Sloveniji ljudje čim večkrat zberejo v podporo Ukrajini. Nimam težave s tem, da različne družbene organizacije organizirajo shode. Super, da je bil shod v torek in v sredo. Bistveno je, da je ta shod organiziralo ukrajinsko društvo in da smo bili nanj povabljeni ter na njem govorili. Kje je tu politizacija? Osredotočimo se na to, kako bomo pomagali Ukrajini, katere sankcije bomo uvedli, da se vojna čim prej konča." Tonin je ob tem še dodal, da ima tako on sam kot kolegi iz opozicije svobodo, da se udeležijo katerega koli shoda si želijo.

Šarec pa je Tonina spomnil, da smo bili pred meseci priča čezmerni uporabi solzivca, ko so ljudje protestirali proti vladi. Šarec je spomnil tudi na Janšev pritisk na oddajo Tarča. Dan pred oddajo je namreč na Twitterju napisal, da je oddaja prorusko usmerjena. Nekaj minut po oddaji pa je Janša ustvarjalce Tarče, v kateri sta sodelovala tudi dva njegova ministra, označil za skupino proruskih ekstremistov.

Na Šarčeve besede, da je šlo pri srednem shodu za politizacijo pomoči Ukrajini in kovanje političnih točk, pa se je Hojs odzval s trditvijo, da je bil v bistvu torkov shod politizacija. Tam so namreč bili transparenti, ki so se nanašali na Janšo in Orbana. Poleg tega je pred srednim shodom nekdo iz SD-ja lepil "neprimerne plakate".

"Vojna se bo verjetno prelila tudi čez meje Ukrajine proti Evropi"

Dobran Božič, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske, meni, da nismo varni. "Na tnalu je demokracija, ukrajinski narod pa se bori za samobitnost in demokracijo." Ukrajinci so se očitno pripravljeni boriti, naša dolžnost pa je, da jim pri tem pomagamo, je prepričan. "Vojna se tam ne bo zaustavila in se bo verjetno prelila tudi čez meje Ukrajine proti Evropi. Če poslušamo Putina, je jasno izrazil svoja stališča do nove varnostne strukture sveta." Putin je po mnenju Božiča zgolj presodil, da gre za pravi trenutek in da ima vse elemente nacionalne moči na svoji strani. Informacijsko je vojno podprl že pred desetletjem, svojo vojsko je moderniziral, ekonomsko pa je dovolj močen. Ukrajina potrebuje orožje za obrambo demokracije. Tu je Evropa enotna in nismo edini, ki jo podpiramo. Pravilno je, da Ukrajino podpremo v vseh oblikah, orožje pa je ključnega pomena, je prepričan Božič.

Odnos Rusija - Madžarska in vlaganja v Slovensko vojsko

Voditeljica je Hojsa, čigar stranka je blizu madžarskega premierja Orbana, soočila s tem, da bo Madžarska nadaljevala gradnjo z Rusi povezane nuklearke, medtem ko Nemci ustavljajo drugi tok. Madžarska pa tudi ni dovolila prevoza orožja Ukrajini čez svoje ozemlje. Hojs se je odzval z besedami, da temu ne verjame in da so to nepreverjene trditve.

Bo Levica še naprej nasprotovala naložbam v Slovensko vojsko, pa je bilo vprašanje, ki je letelo na predstavnika Levice T. Vatovca. Ta je vztrajal pri stališču, da je treba nadaljevati demilitarizacijo, pa ne le Slovenije, temveč sveta. Največje sile je treba privleči k mizi, da se pogajajo in dosežejo popolno ukinitev jedrskega orožja in demilitarizacijo, je navedel. Dodatno oboroževanje pa ne bo razrešilo napetosti, temveč jih povečalo.

Tonin je bil povsem nasprotnega mnenja. Prav agresija Rusije na Ukrajino je pokazala, kako krhek je mir, in da je vsaka država dolžna poskrbeti za svojo varnost. Če hoče narod preživeti, mora izkazati odvračalno moč, tako da druga stran vidi ali dojame, da bi bil napad zaman ali neučinkovit. Varnost pa stane, je poudaril. Treba bo veliko več vlagati v lastno varnost. Imamo cilj, da do leta 2024 povečamo izdatke za obrambo na 1,5 odstotka BDP-ja. Ciljna dva odstotka, čemur smo se zavezali s članstvom v Natu, pa bomo morali doseči prej kot leta 2035, kar nalagajo obstoječi načrti, je še povedal obrambni minister.

Tonin pri zagotovitvi miru največ stavi na sankcije. Kot je pojasnil, se v tretjem svežnju sankcij predvideva prepoved uvoza nafte in plina iz Rusije, kar bo Rusijo odrezalo od finančnega sveta in finančno izčrpalo. Vojna pa bo za Putina in njegove oligarhe postala nevzdržna. Ko se bodo ti zbudili in ugotovili, da nimajo dostopa do svojega premoženja, se bo situacija v Rusiji začela spreminjati.

Tonin je glede varnosti v Sloveniji dejal, da je treba Putina ustaviti v Ukrajini. Obstaja pa nevarnost kibernetskih napadov, na katere mora biti pozorno predvsem gospodarstvo, ki lahko utrpi veliko škodo. "Drugi del, ki se nekoliko komplicira, pa je Zahodni Balkan. Situacija se je že začela ostriti v BiH-u, kjer ima Putin za prijatelja Milorada Dodika, ki načrtuje svojo vojsko, sodni sistem in referendum. To lahko vnese nemira in konflikte, ki bodo imeli neposredne posledice na Slovenijo." EU-misija bo v prihodnih dneh poslalo dodatnih 500 vojakov, ki bodo zagotovili mir na tem območju.

Je Slovenija varna?

Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Dobran Božič ocene, ali bo Kijev padel ali ne, ni želel podati. Zelo malo je namreč zanesljivih informacij s terena, na podlagi katerih bi lahko sklepal. Ocenil pa je, da je ruska vojska izgubila iniciativo. Najbrž je ocenjevala, da bo dokaj hitro, v približno 10 dneh, zavzela državo in zamenjala oblast. Računala je tudi na informacijsko bojevanje, ki ga je sicer izvajala že deset let, in na tej podlagi menila, da se bo ukrajinska vojska razbežala. Božič je nadalje povedal, da v tej veliki koloni, ki se bliža Kijevu, ni "neke velike moderne tehnike". Gre za uvajanje rezerve, in če nekdo uvaja rezervo, to pomeni, da je na koncu moči. Po nekaterih ocenah je Rusija v Ukrajino poslala že 90 odstotkov vseh sil, ki jih je bila pripravila. Ne le to, ruski vojski očitno kriptonaprave ne delujejo, zato ima odprte komunikacije, ki se jih lahko posluša marsikje. Logistika jim ne deluje, veliko tehnike je očitno slabe oziroma pokvarjene.

Zdaj se ruska vojska očitno pripravlja na obleganje in zavzem Kijeva. A vedeti moramo, da je obramba močnejša oblika bojevanja in da je še močnejša v naseljenem mestu. Tam so med vojaki tudi civilisti, in če bo Rusija nadaljevala obstreljevanje, bo imela še bolj krvave roke kot doslej. Rusija bi taktično jedrsko orožje iz topništva ali raket kratkega dosega lahko uporabila, če bo prišlo do zastoja, je dejal Božič. Glede Janševe izjave, da Putin vojne ne more dobiti, pa je Božič dejal, da se moramo najprej vprašati, kaj so dejanski strateški cilji Rusije. Je to samo zavzetje Ukrajine? "Sam mislim, da strateški cilj Rusije absolutno ni samo zavzetje Ukrajine, ker bi verjetno postopali drugače. Strateški cilji so drugačni. Preliti ta konflikt tudi na druge dele Evrope in spremeniti varnostno strukturo in da je to samo operativni cilj, tudi če se mogoče smešno sliši." Božič je še dejal, da če bo vojna trajala mesec dni ali več, je morda sploh ne bo več v poročilih.

Kdaj bo konec vojne? Vsak dan, ko Ukrajinci zdržijo, smo bližje miru, meni Tonin. Ključna stvar so sankcije. Tretji sveženj bi lahko vseboval prepoved uvoza nafte in plina iz Rusije, je navedel. Tako bi bila Rusija odrezana od finančnega sveta in finančno izčrpana. Takrat bo postala zanje vojna nevzdržna, Putinu se bodo uprli tudi njegovi oligarhi. Glede zborovanja pa je Tonin povedal, da niso proti ruskemu ljudstvu, temveč ruskemu ljudstvu v spodbudo, da tudi sami gredo na ulice. "Takrat bo ta nesmiselna vojna končana," je izjavil.

Smo v Sloveniji varni in prepričani, da vojna ne bo prišla do nas ali pa na Balkan? Če ustavimo Putina v Ukrajini, ni nobene nevarnosti za napad v Sloveniji, je zatrdil slovenski obrambni minister. Je pa velika nevarnost kibernetskih napadov. Nadalje drži, da se zadeve "komplicirajo" na zahodnem Balkanu, priča smo zaostrovanju v Bosni in Hercegovini, kjer Putinov prijatelj Dodik načrtuje svojo vojsko in referendum za Republiko Srbsko. Evropska unija se je na to odzvala s tem, da v BiH že pošilja 500 dodatnih vojakov, da bodo ohranili mir in varnost.

V sklepnih besedah je Vatovec dejal, da Slovenija mora pomagati Ukrajini in da v tem ni nič spornega. Bi pa kot majhna in šibka država morala težiti predvsem k temu, da poskuša doseči diplomatske cilje in strani spraviti za pogajalsko mizo ter kar preskočiti ta krvavi del. In ko bosta strani dosegli premirje, moramo sami opraviti premislek, ali bomo odtlej raje več vlagali v zeleni prehod ali v oboroževanje.

Šarec je znova poudaril, da ne bi ravnal nič drugače: "Slovenija dela prav." Motijo ga samo izpadi posameznikov, ki želijo kovati politične dobičke. Za Slovenijo je zelo pomembna dosežena enotnost. Če bodo Evropska unija, Nato in preostali zahodni svet – "razen tistih pet" – enotnost zadržali, potem smo na dobri poti. Slovenija se mora medtem pripraviti na kibernetske napade, nato pa čim prej na diverzifikacijo energetskih virov. Opraviti bomo morali predvsem razpravo o jedrski energiji, je poudaril, in na koncu doseči energetsko neodvisnost.