V državni proračun se je v letošnjih prvih štirih mesecih steklo skoraj 2,6 milijarde evrov, medtem ko so odhodki znašali 3,3 milijarde evrov, je poročal STA. Samo v aprilu se je proračunski primanjkljaj povečal za 41 milijonov evrov, v štirih mesecih skupaj pa je znašal slabih 740 milijonov evrov, so izračunali na ministrstvu za finance. V prvi tretjini leta je tako že presegel dve tretjini dovoljenega celoletnega primanjkljaja.
Predsednik DZ-ja Gregor Virant se je odločil, da jutri še ne bo razpisal roka za zbiranje podpisov, s čimer očitno želi dati pogajalcem več časa in manevrskega prostora za dogovor.
A kar koli se bo vlada dogovorila s policisti, lahko pričakuje najmanj nezadovoljstvo preostalih javnih uslužbencev - vsakršno približevanje zahtevam policistov pri plačah, kilometrini, regresu lahko namreč sproži plaz identičnih zahtev drugih sindikatov, ki so na to danes že opozorili.
Ne glede na pogajanja s policisti pa predsednik DZ-ja mora razpisati rok za zbiranje podpisov najpozneje do 24. 5. Po tem imajo pogajalci samo še teden dni, da skušajo najti izhod iz te na videz brezizhodne situacije, če seveda vlada želi doseči, da policisti prekinejo referendumska opravila in da zakon o uravnoteženju javnih financ začne veljati 1. junija.
Vse bo zastalo za nedoločen čas
Če dogovora ne bo, za nedoločen čas padejo vsi sprejeti vladni varčevalni ukrepi, začenši s plačami, kilometrinami, regresom, tudi upokojenskim, socialnimi transferji, porodniškimi nadomestili, bolniškimi nadomestili, nadomestili za brezposelne - vse ostane po starem, tudi financiranje vrtcev, pa šolske in študentske prehrane ... Ne nazadnje, tudi 2. januar bi ostal praznik.
Pobudniki zbiranja podpisov so sicer gospodarji postopka in lahko kadar koli končajo zbiranje in zakon lahko stopi v veljavo. Za čuda, milo rečeno, na finančnem ministrstvu v tem trenutku nimajo nobenih izračunov, kaj pomeni neuveljavitev zakona.
Plače še niso ogrožene, a za kako dolgo?
A na ministrstvu zagotavljajo, da likvidnost proračuna trenutno ni ogrožena, s tem pa tudi niso ogrožena izplačila plač, pokojnin, socialnih transferjev. Res pa je, da se bo morala država, če superzakon ne bo začel veljati ali se bo začel izvajati z zamikom, zadolžiti za več kot milijardo (kolikor je predvideno z rebalansom).
Vprašanje pa je, kje se Slovenija sploh še lahko zadolži in po kakšni ceni? Običajno se država zadolžuje s prodajo obveznic na mednarodnih trgih, a vprašanje je, kakšna bi lahko bila obrestna mera na te obveznice in, če varčevalni ukrepi pogorijo, kdo bo Sloveniji sploh še pripravljen posoditi denar.
V državni proračun se je v letošnjih prvih štirih mesecih steklo skoraj 2,6 milijarde evrov, medtem ko so odhodki znašali 3,3 milijarde evrov, je poročal STA. Samo v aprilu se je proračunski primanjkljaj povečal za 41 milijonov evrov, v štirih mesecih skupaj pa je znašal slabih 740 milijonov evrov, so izračunali na ministrstvu za finance. V prvi tretjini leta je tako že presegel dve tretjini dovoljenega celoletnega primanjkljaja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje