Že prejšnji teden je cena nafte poskočila za več kot 20 odstotkov in segla do skoraj 120 dolarjev, nov teden pa je zadeve le še poslabšal. Zlasti ponedeljkovo jutro je bilo dramatično. "Trg se je odprl z lokalnim maksimumom 140 dolarjev, potem je cena nafte zdrsnila na 118, dan pa se je končal pri 125 dolarjih. 20-dolarski premik v dnevu je nekaj, česar nismo videli že dolgo časa. To pomeni, da trg niti ne ve, kaj se bo dogajalo in išče neko ravnotežje v tej novi stvarnosti. Od začetka leta do danes se je cena dvignila za okrog 60 odstotkov, ker se je zgodilo nekaj, na kar svet ni bil pripravljen. Toda če pogledamo gibanje cen nafte v zadnjih petih letih, je sprememba le 20-odstotna. To nam daje neki optimizem, da ko bo svet našel novo enačbo, in ko bo znano, od koga bodo države kupovale nafto oziroma ko se bo ta šok prebavil, lahko pričakujemo tudi padec vrednosti nafte," je za Studio City povedal Primož Cencelj (Generali Investments).

Nafta do 200? Ali pa kar do 300?
Čeprav se je po ruskem napadu na Ukrajino že zdaj večina naftnih velikanov izogibala nafti ruskega izvora, je jasno, da bo dejanska prepoved kupovanja ruske nafte zaradi ponudbenega šoka prinesla še višje cene. Na trg bi se sicer lahko vrnila Iran in Venezuela, a to še ne bo tako hitro. Vrstijo se ugibanja, kaj bi se lahko zgodilo po najbolj črnem scenariju. Namestnik ruskega premierja Aleksander Novak je dejal, da bi imelo to lahko katastrofalne posledice za svetovni trg, cena bi lahko dosegla 300 dolarjev za sod. Malce bolj zmerna je norveška raziskovalna agencija Rystad Energy, kjer pravijo, da bi lahko padla meja 200 dolarjev. Podobno menijo analitiki pri Bank of America, saj bi bil trg ob odsotnosti petih milijonov sodov dnevno vsaj začasno močno paraliziran. Pri JP Morganu maksimalno ceno vidijo pri 185 dolarjih, kar pa je seveda več kot dovolj, da se svet spet sooči z recesijo. Pri Goldman Sachs so napoved povprečne letošnje cene z 98 zvišali na 135 dolarjev, za naslednje leto pa s 105 na 115, pri tem pa poudarjajo, da bi lahko svet doživel največji energetski ponudbeni šok v zgodovini.

Za dolar je bilo treba odšteti že 177 rubljev
Negotovosti je ogromno, vsi lahko le ugibajo, kako bo vojna v Ukrajini vplivala na inflacijo, gospodarsko rast (jasno je že, da bo ta letos mnogo nižja, kot je kazalo še pred nekaj tedni) in odločitve centralnih bank. Ne le nafta, tudi preostale surovine "preživljajo" divje dneve, nikelj je v teden krenil z naravnost osupljivo rastjo, ki je v nekem trenutku dosegla celo 90 odstotkov. Paladij je na rekordno visoki ravni, zlato se je kar pogumno učvrstilo nad 2000 dolarji za unčo in je najvišje po avgustu 2020. Trgovci tudi na deviznih trgih potrebujejo jeklene živce. Rubelj je bil na začetku tedna spet v prostem padu, za dolar je bilo treba plačati 177 rubljev, v torek je sledila umiritev, zvečer je bil tečaj pri dobrih 120 rubljih za dolar. Spomnimo, še sredi februarja je bilo mogoče dolar kupiti za 75 rubljev. Evro, ki je prejšnji teden doživel velike izgube, je bil v torek vreden okrog 1,09 dolarja.

SBITOP najnižje po lanskem aprilu
Na Newyorški borzi vrednostnih papirjev (NYSE) se je teden začel zelo negativno, saj je Dow Jones v ponedeljek zdrsnil za 2,4 odstotka, medtem ko je "sosednji" Nasdaq nazadoval za 3,6 odstotka, s tem pa se je tudi uradno pogreznil v medvedje območje, saj je od rekorda oddaljen za več kot 20 odstotkov. Podobno velja za nemški in italijanski trg oziroma za indeksa DAX in MIB. Včeraj se je smer v New Yorku le za kakšno uro ali dve obrnila navzgor (še naprej so se dražile predvsem delnice energetskih podjetij), konec je bil zopet negativen. Na Ljubljanski borzi se je indeks SBITOP včeraj znižal za dobra dva odstotka, na 1.054 točk (najnižja vrednost po lanskem aprilu), največ so izgubile Krkine delnice. Zdrsnile so na 80,80 evra, od začetka leta se je njihova vrednost stopila za tretjino, podjetje pa kriznih razmer v Rusiji še vedno ne komentira.