Na ministrstvu za pravosodje in javno upravo ocenjujejo, da morajo tudi notarji kot nosilci javnih pooblastil prispevati k izboljšanju finančnega stanja državljanov v času gospodarske in finančne krize.

S spremembami in dopolnitvami notarske tarife se natančneje določa oziroma vzpostavlja tudi sorazmernost med obsegom vloženega strokovnega dela in časa, ki ga notar porabi za notarsko storitev ter ceno za omenjeno storitev.

Znižujejo se nekatere pristojbine za sestavo notarske listine, pristojbina za sodelovanje notarja na skupščini delniške družbe, gospodarskega interesnega združenja ali zadruge, pristojbina za overitev podpisa na pogodbi, pristojbina za prevzem, hrambo in izročitev denarja in vrednostnih papirjev, spremembe pa določajo tudi obvezno znižanje pristojbine na prošnjo osebe v hudi premoženjski stiski.

Dopolnjuje se tudi določba, da mora notar, če vrednost predmeta, ki jo določijo stranka in drugi udeleženci postopka, ne ustreza prometni vrednosti, upoštevati tudi tržno vrednost nepremičnine. Notar pa mora kot doslej upoštevati tudi vrednost pristojnega davčnega organa oziroma sodno zapriseženega cenilca.

Nekaj notarskih pristojbin pa se tudi zvišuje. Dražje bodo pristojbine za posle visokih vrednosti, s katerimi je povezana tudi večja notarjeva odgovornost, pravičneje pa je določeno tudi ovrednotenje notarskega dela glede na vložen čas, ko gre za opravljanje neobičajno obsežnejših notarskih storitev.

V Sloveniji trenutno deluje 93 notarskih pisarn, največ jih je v Ljubljani.