"Kar naenkrat nas želijo politiki in mednarodni pravniki (ki jih žal premoremo bore malo) prepričati, da tokrat Hrvati s svojimi obljubami mislijo povsem zares", piše Cerar in se pri tem sprašuje, zakaj se, če se naenkrat tako dobro razumemo, o meji medsebojno neposredno, t. i. dvostransko, takoj ne dogovorimo.

Kaj so naredile meddržavne komisije?
Pri tem izpostavlja številna srečanja meddržavnih komisij, ki bi morale v tem času "vse možne rešitve spora že bolj ali manj pravno izdelati", politika pa bi potem morala le še izbrati, morda z manjšimi popravki, najbolj sprejemljivo rešitev za obe državi.

"Pod vsakim nivojem uresničevanja nacionalnih interesov"
Po Cerarjevem prepričanju gre za drugačen položaj. Pravni strokovnjak meni, da so se vlade raje posvečale težavam na svetovni ravni, s čimer sicer ni nič narobe, a "tako zanemarjati naše ključno obmejno vprašanje je pod vsakim nivojem uresničevanja nacionalnih interesov".

Dogovor, arbitraža, mediacija, jurisdikcija ...
Slovenija po njegovem mnenju še ni razvila niti jasne strategije za reševanje tega vprašanja, saj smo priča številnim improvizacijam. Država se tako nekaj časa sklicuje na sporazum Drnovšek-Račan, potem skoraj privoli v jurisdikcijo mednarodnega sodišča, nato ugotovi, da je edina prava možnost arbitraža, vmes se dogovarja o mediaciji in včasih pomisli na možnost dvostranskega dogovora. Država hkrati ves čas verjame Hrvatom, da bodo spoštovali stanje z dne 25. 6. 1991, "čeprav ti obljube v praksi nenehno kršijo".

"Da raje ne govorim o še nerešenih vprašanjih razumevanja 'stika z odprtim morjem' in 'načela pravičnosti'. Ali, denimo, o tem, da naj bi bil odločilni ('najbolj neodvisni') član arbitražnega telesa mednarodni sodnik s sodišča v Haagu, za katerega je težko pričakovati, da bo naklonjen reševanju spora po načelu t. i. zunanje pravičnosti, za katerega se zavzema Slovenija," dodaja Cerar.

Lahkomiselno zapravili adute
Miro Cerar ugotavlja, da je čas, ko je veljalo, da je za dogovor o meji za Slovenijo pogajalsko najbolj ugoden čas pred vstopom Hrvaške v EU minil, saj je država tovrstne adute žal lahkomiselno zapravila in se v pogajalskem smislu pomaknila celo nekaj korakov nazaj.

Če nekaj blokiramo, bi z blokado morali misliti resno
Cerar se tudi ne strinja z nenadnim umikom blokade Hrvaške, saj pravi, da če smo se odločili, da Hrvaško v pristopnih pogajanjih z EU-jem blokiramo (tudi) na tistih področjih, na katerih so nekateri veljavni hrvaški akti po naši oceni prejudicirali mejno vprašanje s Slovenijo, potem bi morali s to blokado misliti resno. Če bi z njo mislili resno, je ne bi nikakor smeli umakniti zgolj na podlagi izjave predsednice hrvaške vlade, s katero se njena vlada zavezuje, da omenjenih aktov ne bo interpretirala tako, kot da prejudicirajo mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Kaj zavezuje Hrvaško?
Cerar opozarja, da se Slovenija tolaži z mislijo, da izjave Kosorjeve Hrvaško mednarodno pravno obvezujejo tudi čez tri, pet ali dvajset let, in spominja na sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga podpisala oba predsednika, nato pa burno kritiziral hrvaški in se mu odrekel slovenski parlament. "Kje je tu mednarodnopravna zaveza?" se sprašuje Cerar.

Če namreč hrvaški parlament sporazuma ne ratificira, "padejo vse obljube v vodo", enako pa se zgodi v primeru neratifikacije s strani slovenskega parlamenta. V vsakem primeru so Hrvati dosegli umik pridržkov, v zameno pa nimamo čisto nobenega čvrstega zagotovila, da se bodo držali zdajšnjih obljub predsednice hrvaške vlade ter da nam bo to kakor koli pomagalo pri iskanju korektne rešitve mejnega spora, piše Cerar.

Cerar med drugim opozarja tudi na to, da Evropske unije naš "mejni problem" ne zanima, ampak je njihov interes le odprava ovire vstopa Hrvaške.

Referendumu ni naklonjen, čeprav piše, da v primeru "če bi nastal resen in utemeljen dvom o vsebini takšnega sporazuma, se tudi sam zakonodajnemu referendumu ne morem povsem odreči kot zadnji možni varovalki pred morebitno preveliko 'velikodušnostjo' naše vladne politike na račun slovenskega nacionalnega interesa, ki ga predstavlja neposredna povezanost slovenskega morja z odprtim morjem".

Miro Cerar je pravni strokovnjak in predstojnik katedre za teorijo in sociologijo. Celoten blog lahko prebereta tukaj.
V blogu pa je odzive nekaterih strokovnjakov zbral tudi MMC-jev uporabnik aljošaa.