Cerar je v svojem govoru poudaril, da je zgodovina Slovenije v veliki meri zgodovina upora, saj je "slovenski narod svojo identiteto in prihodnost vedno utrjeval in utemeljeval na nesprejemanju tuje ali odtujene nadvlade." Na dan upora proti okupatorju, je povedal Cerar, se vsako leto 27. aprila spominjamo pogumnega upora Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni. "Njihova požrtvovalna borba, odločnost in tovarištvo so omogočili preživetje našega naroda ter pomenijo temelj ustanovitve naše samostojne države. S ponosom in hvaležnostjo gledam njihov zmagoviti boj za svobodo in preživetje Slovenstva," je dodal Cerar.

Pa tudi sicer, je spomnil Cerar, smo Slovenci, kadar je šlo zares, znali stopiti skupaj: "Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice." Kot krono slovenske uporniške misli in zavračanja tuje nadvlade je označil enoten izid plebiscita leta 1990, "na katerem smo državljanke in državljani sprejeli odločitev o prihodnosti – o življenju v lastni, neodvisni in samostojni državi slovenskega naroda."

"Z drugimi, ne proti drugim"
"Za to gre tudi v današnjih razsežnostih upora: za kritično, negativno sposobnost reči ne aktualnim krivicam in za hkratno pozitivno sposobnost, da znamo misliti prihodnje skupno tako, da iz njega nikogar ne izključujemo. Zato je treba upati - in si upati," je dejal. Spomnil je na zgodovinske lekcije, ki jih ne bi smeli pozabiti, "lekcije druge svetovne vojne, osamosvojitve, spopada s krizo, tudi nesebične pomoči beguncem. Nauk za današnji dan pa je: z drugimi, ne proti drugim."

Cerar si želi, da bi slovesnosti upora prerasle v naše skupne premisleke o upih prihodnosti. Želi pa si tudi, da bi bil ta dan tudi "dan upora sovražnemu govoru, dan upora proti temu, da se z besedami dela boleča in neupravičena sila ljudem," saj se je treba zavedati, koliko sovraštva se najprej rodi v besedi.

Ob koncu je spomnil, da je Slovenija preživela veliko težkih časov, a se iz njih vedno znova izvila, zato "bodimo ponosni, da imamo državo, ki je znala iz upora narediti razlog za slavje. Bodimo dostojni dediči vseh naših upornic in upornikov, malih in velikih."

Avtorji proslave: Upor je temeljni vidik slovenske identitete
Državne proslave v Kočevju so se med drugim udeležili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ-ja Milan Brglez in predsednik DS-ja Alojz Kovšca. Na proslavi so sodelovali tudi zastavonoše veteranskih organizacij in nosilci bojnih zastav.

Za režijo umetniškega dela proslave je poskrbel Matej Filipčič, v enournem programu so na oder stopili igralci, glasbeniki, pevci in plesalci. Avtorji proslave so prepričani, da predstavljata upor in upanje temeljna vidika slovenske nacionalne identitete.