Cerar je Stoltenbergu zagotovil, da bo Slovenija v prihodnjih letih ta sredstva postopno povečevala, potem ko so se v minulih letih krize izdatno skrčila. Cerar je na novinarski konferenci po srečanju s Stoltenbergom poudaril, da Slovenija letos in prihodnje leto ne bo več krčila sredstev za obrambo, v letu 2017 in kasneje pa se bodo ti izdatki začeli postopno zviševati, in sicer za 0,04 odstotka bruto domačega proizvoda na leto. Premier Cerar je poudaril, da ima Slovenija resen namen prestrukturirati velik del sredstev, ki jih namenja obrambi, saj trenutno premalo vlaga v modernizacijo, investicije in razvoj.

Zaveza, ki se je skoraj nihče ne drži
Slovenija trenutno za obrambo namenja manj kot odstotek BDP-ja, čeprav se je obvezala, da bo kot vse preostale članice Nata za obrambo namenjala dva odstotka BDP-ja. A tolikšen del bruto domačega proizvoda za vojsko namenjata le dve članici Severnoatlantskega zavezništva: ZDA in Estonija, blizu dveh odstotkov pa sta še Velika Britanija in Poljska.

Generalni sekretar Nata Stoltenberg je pozdravil slovenske zaveze glede povečanja deleža BDP-ja, namenjenega za obrambo, in pohvalil slovenski prispevek v Natovih misijah po svetu, pri čemer je poudaril Kosovo in Afganistan.

"Nato ima koristi, ker ima Slovenijo za zaveznico, in seveda ima tudi Slovenija koristi od kolektivne obrambe in kolektivne varnosti, ki jo zagotavlja Nato," je spomnil prvi mož zavezništva.

V desetih letih nazaj do dveh odstotkov
Spomnil je, da so se članice zavezništva lani na vrhu v Walesu zavezale, da bodo prenehale zmanjševati obrambna sredstva in njihov delež v desetih letih postopoma povečale na dva odstotka BDP-ja, če bo to omogočala gospodarska rast. "To ne bo lahko in se ne bo zgodilo čez noč," je priznal.

Odločna podpora članstvu Črne gore
Cerar je v pogovorih izrazil odločno podporo članstvu Črne gore v Natu in se zavzel, da bi ta država že do konca leta postala članica zavezništva. "To bi prineslo precejšno stabilnost v do neke mere destabilizirano regijo in okrepilo našo obrambno zvezo," je prepričan slovenski premier.

Ocenil je, da Zahodni Balkan potrebuje tako pozornost Slovenije kot tudi Evropske unije in Nata, države v regiji pa morajo imeti realno možnost, da se bodo postopoma vključile v unijo in severnoatlantsko zavezništvo, ko bodo za to izpolnile pogoje.

Tudi Stoltenberg je poudaril, da mora Nato ostati prisoten na tem območju; tu je bil od devetdesetih letih prejšnjega stoletja narejen velik napredek. Glede povabila Črni gori v zavezništvo je dejal, da bo odločitev sprejeta na zasedanju zunanjih ministrov v decembru. "Črna gora zelo dobro napreduje pri pomembnih vprašanjih, na primer vladavini prava, obrambnih vlaganjih, reformi obveščevalnega sektorja," navedel.

Zaključek obiska v Poljčah
Cerar in Stoltenberg sta spregovorila tudi o trenutnih kriznih žariščih in varnostnih vprašanjih, med drugim o ukrajinski krizi, grožnji skrajne Islamske države in migracijah. Stoltenberg je poudaril, da se mora Nato prilagoditi na nove in spremenjene varnostne okoliščine, pri čemer je omenil grožnjo Islamske države, nasilje v Iraku, Siriji in Severni Afriki, rusko pripojitev Krima in destabilizacijo vzhoda Ukrajine. "Mi se temu prilagajamo, naše sile so bolj pripravljene in Slovenija pri tem sodeluje," je dejal politični vodja Nata.

Stoltenberg se je v nadaljevanju svojega prvega obiska v Sloveniji v funkciji generalnega sekretarja zavezništva srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, na programu pa ima še srečanje s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom in ogled Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah na Gorenjskem.