Slovenski premier Miro Cerar je v izjavi za medije po seji dejal, da so odnosi med državama odlični, vendar pa imata še veliko neizkoriščenih priložnosti za poglobitev sodelovanja. Pri tem je izpostavil infrastrukturo, zlasti cestno in železniško.

Madžarski premier Viktor Orban pa je poudaril pomen Luke Koper za madžarsko gospodarstvo in izrazil pripravljenost Madžarske za sodelovanje pri projektu gradnje drugega tira od Kopra do Divače, vendar mora odločitev o tem sprejeti Slovenija.

"Kaj želite vi početi s tem, kakšne možnosti nam boste ponudili, to je vaša odločitev," je o morebitnem sodelovanju pri projektu dejal Orban in dodal, da lahko madžarska izvozna banka Exim ponudi posojilo v vrednosti 378 milijonov evrov. Madžarsko po njegovih besedah zanimajo vse oblike sodelovanja in lahko sodeluje v večjem ali manjšem obsegu.

.
Kot je poudaril Cerar, infrastrukturni načrti, ki zadevajo modernizacijo cestnih, železniških in energetskih povezav, niso pomembni samo za Slovenijo in Madžarsko, temveč imajo širši strateški pomen za regijo. Orban je ob tem ocenil, da gospodarsko sodelovanje med državama ni na takšni ravni, kot bi lahko bilo, zato se je zavzel za povečanje menjave.

Madžarska je sicer šesta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Leta 2014 je blagovna menjava znašala 1,7 milijarde evrov, s čimer je menjava z Madžarsko predstavljala 3,8 odstotka celotne slovenske blagovne menjave. Izvoz je znašal 694 milijonov evrov, uvoz pa milijardo evrov.

Zahvala za pomoč
Na seji so govorili tudi o prebežniški krizi v Evropi, pri čemer se je Cerar Orbanu in madžarski vladi zahvalil za nesebično pomoč, ko so prebežniki dosegli Slovenijo. Oba sta se ob tem strinjala, da mora EU nujno najti rešitev pred pomladjo.

Cerar in Orban sta govorila tudi o predlogu slovenskega premierja, da bi ob pomoči Grčiji pri vzpostavljanju nadzora na zunanji meji EU-ja v to vključili tudi Makedonijo. Orban je podprl Cerarjev predlog in vzpostavitev "druge obrambne črte" na grški meji.

Cerar pa je ponovil, da so "tehnične ovire" na slovensko-hrvaški meji začasne. "Tehnične ovire so zaščitile slovenske državljane, njihove hiše, polja, avtomobile, premoženje vseh vrst in preprečile, da bi tisoči ljudi prišli v njihovo bližino in jih v stiski morda celo ogrožali," je poudaril. Zagotovil je, da bodo ograje odstranjene takoj, ko bomo našli skupno evropsko rešitev za prebežniško krizo.

Govorili so tudi o položaju slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske v Sloveniji. Manjšini sta po Cerarjevih besedah ključna vez med državama. Ocenil je, da je njun položaj dober, je pa še veliko prostora za izboljšanje, zlasti pri financiranju.

Državi odprli vrata tesnejšemu gospodarskemu sodelovanju
Srednja Evropa bo v prihodnjih letih rasla hitreje od preostale Evrope, zato je treba v tem prostoru krepiti sodelovanje, je Orban po seji vlad nagovoril slovenske in madžarske poslovneže v Ljubljani. Zatrdil je, da današnje srečanje vlad ni bilo protokolarne narave, "ampak temeljit pogovor, šli smo od projekta do projekta".

Oba premierja sta se, je poudaril Orban, odločila, da bosta skušala oživiti odnose med državama. "Ne želimo podcenjevati, kar je bilo doslej doseženo. A obe delegaciji sta ugotavljali, da so možnosti še bistveno večje," je pojasnil Orban.

Tako je bilo podpisanih več meddržavnih dogovorov, in sicer program sodelovanja v izobraževanju, znanosti in kulturi med madžarskim ministrstvom za človeške vire in slovenskim ministrstvom za izobraževanje ter ministrstvom za kulturo v letih od 2016 do 2018, memorandum o soglasju o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov, pogodba o spremembi državne meje zaradi vodnogospodarske regulacije potoka Ledave ter sporazum o izmenjavi in vzajemni zaščiti tajnih podatkov. "Vprašanje je, ali boste lahko podjetniki te priložnosti izkoristili," je dejal Orban. Še posebej pa se je zavzel za razvijanje obmejnih območij, na katerih živita obe manjšini.

Slovenski premier Cerar je medtem ocenil, da s srečanjem "odpiramo novo poglavje v odnosih med državama". Tudi Cerar je poudaril priložnosti pri infrastrukturnih projektih, v železniškem in cestnem prometu ter na področju energije. Priložnosti se odpirajo v procesu privatizacije in v različnih panogah - tudi kmetijstvu, gozdarstvu in še posebej v turizmu.