Ob čestitkah Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti za štiri desetletja obstoja je slovenski premier poudaril, da je skupna udeležba slovenskega in madžarskega predsednika vlade odraz pomena, skrbi in pozornosti, ki jih obe sosednji državi namenjata svojim narodnim manjšinam v zamejstvu. Slovenski premier se je pred slovesnostjo tudi ločeno sešel s predstavniki Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti ter s predstavniki organizacij slovenske manjšine na Madžarskem.

Po proslavi v Kulturnem domu Lendava sta se predsednika vlad Cerar in Orban pogovorila ob delovni večerji, med drugimi temami bosta spregovorila tudi o pereči prebežniški krizi. A ker izjav za javnost po dvostranskem srečanju premierjev ne bo, bo prepuščeno uradnima izjavama za javnost, da predstavita pogovore med Cerarjem in Orbanom.

Odlični odnosi predvsem zaradi manjšin
Vseeno je bil obisk slovenskega in madžarskega premierja podrejen predvsem prazniku madžarske manjšine v Sloveniji, ki praznuje 40. obletnico samoupravne narodne skupnosti. Kljub razlikam v jeziku oba naroda in sosednji državi, Slovenijo in Madžarsko, povezujejo odlični dobrososedski odnosi in razvejano sodelovanje na številnih področjih, je poudaril premier Cerar, pri tem je spomnil, da sta državi, ob zavedanju sprememb v Evropi, skupno pristopili k urejanju položaja obeh narodnih manjšin.

"Manjšinske pravice so urejene s sporazumom o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine na Madžarskem. Ta meddržavni sporazum iz leta 1992 je bil eden prvih tovrstnih sporazumov v novi Evropi, ki je nastajala po padcu berlinskega zidu, zato smo nanj upravičeno ponosni," je pojasnil predsednik slovenske vlade.

Napovedana nadgradnja manjšinske zakonodaje
"Slovenska vlada si prizadeva za nadgradnjo manjšinske zakonodaje, ki bo omogočila še bolj učinkovito uresničevanje pravic obeh narodnih skupnosti v praksi," je pojasnil Cerar. Kot je še pojasnil premier, poteka sprejemanje zakona o avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti in načrt ukrepov za dosledno sistemsko uresničevanje jezikovne zakonodaje v vsakodnevni praksi za obdobje 2015-2018.

Ob popisu prebivalstva v letu 2002 se je za pripadnike madžarske narodnosti v Sloveniji izreklo 6.243 ljudi, 7.713 ljudi pa je kot materni jezik navedlo madžarski jezik. Večina jih živi v petih prekmurskih občinah Hodoš, Moravske Toplice, Šalovci, Lendava in Dobrovnik.

Cerar molčal, Orban neposreden
Trenutno najbolj aktualnega vprašanja beguncev, proti katerim se je Madžarska zaščitila s postavitvijo ograje na meji s Srbijo in Hrvaško, se Cerar ni dotaknil. Je bil pa toliko bolj neposreden madžarski premier Orban. Potem ko je izrekel zahvalo vsem, ki so prispevali k ohranitvi madžarske skupnosti v Sloveniji, in slovenski državi, da ta prizadevanja podpira, je izpostavil skupno zgodovino tega danes obmejnega območja. "Veže nas več kot pa razdvaja," je dejal. "Evropska unija ima tu košček, ki se iz Bruslja morda slabše vidi, a se toliko bolj vidi iz Budimpešte in Ljubljane."

Po njegovih besedah se na tem območju z migracijami znova piše zgodovina. "Več sto tisoč ljudi, ki so iz druge kulture, je že prestopilo naše meje in še več jih je pred pragom. Če tega ne bomo uspeli preprečiti, enostavno ne bo več takšne Evrope, za kakršno smo se toliko borili," je poudaril.

"Pred nami so zelo težke odločitve, za katere bomo odgovarjali ne le našim volivcem ampak tudi našim potomcem. Zato ne smemo oklevati ne v besedah ne v dejanjih," je dodal.

Izpostavil je "krščanske korenine Evrope, zaradi katerih je bila ta vedno močna". "Vsak Madžar, vsak Slovenec, vsak državljan Evrope je odgovoren za celotno Evropo," je dejal in izrazil pripravljenost pomagati Sloveniji, če potrebuje pomoč. "Veže nas preteklost, veže nas zdaj tudi skrb za skupno prihodnost. Od nas je odvisno, ali bomo trpeli zaradi tega v zgodovini ali pa bomo mi oblikovali zgodovino. V Srednji Evropi smo vsi mi že večkrat doživeli, da so brez nas odločali o nas. Zdaj pa želimo sami odločati o svoji usodi. Naučili smo se, kako je treba živeti in izkoristiti svobodo, ki smo si jo izborili," je dejal in pri tem prejel bučen aplavz občinstva v dvorani.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.