Poslanec SDS-a Branko Grims je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade poudaril, da ima direktor Sove Zoran Klemenčič skupaj s soprogo velik delež v eni od borznoposredniških hiš, hkrati pa vodi Sovo, ki je pristojna za nadzor in zbiranje informacij v zvezi s prodajo podjetij. Grimsa je zanimalo, ali je bilo z vidika izogibanja konflikta interesov imenovanje Klemenčiča na čelo Sove ustrezno.

"Ne trdim, da je kdor koli v tem primeru že kršil zakon," je dejal Grims, a vseeno opozoril, da se bo postopek prodaje Telekoma Slovenije doma in v tujini zagotovo ocenjeval z vidika evropskih norm, tudi z vidika morebitnega konflikta interesov, kjer je lahko sporen že sam videz nepravilnosti. "Prav nikjer na svetu ni na čelu institucije, ki zbira zaupne informacije o gospodarskih subjektih, oseba, ki bi hkrati imela delež v neki borznoposredniški hiši," je sklenil.

Predsednik vlade Miro Cerar je izrazil presenečenje nad vprašanjem in v odgovoru poudaril, da direktor Sove in njegova soproga nista vpletena v postopke prodaje Telekoma ter nimata v zvezi s tem nobenih pristojnosti. "Sami ste ugotovili, da ni nobenih indicev, da bi kdor koli od omenjenih kakor koli kršil zakon, ali pa da bi prišlo do nepravilnosti. Hkrati pa sugerirate, da lahko pride do kršitev določenih evropskih norm," je poslancu odvrnil premier.

Za pravično davčno obremenitev
O napovedani ukinitvi četrtega dohodninskega razreda je predsednika vlade povprašal poslanec ZL-ja Luka Mesec, saj bi po njegovem mnenju to pomenilo darilo od 15 do 20 milijonov evrov za najbogatejšega 0,34 odstotka državljanov.

Cerar je pojasnil, da uradnega predloga o tem ukrepu še ni, saj gre za ukrep iz leta 2013, ki je bil podaljšan do konca letošnjega leta, zato bo potrebna razprava o tem, ali ukrep ponovno podaljšati ali ne. "Ministrstvo za finance pripravlja predloge. Ko bo o tem obvestilo vlado oziroma koalicijo, bomo o tem odločali. Zaenkrat pa govorite o nečem, česar ni," je poudaril Cerar.

Premier je kot žgoč problem izpostavil previsoke stroške dela, še posebej ko gre za visokokvalificirane kadre, ki potem posledično bežijo v tujino, posvaril pa je tudi pred metanjem vseh najbogatejših v isti koš. "Nismo za to, da bi lahko bogatejši še bolj bogateli na račun revnejših slojev. Prizadevamo si za socialno pravičnost, hkrati pa za tako davčno shemo, ki bo spodbujala konkurenčnost gospodarstva in zaposlitve visoko kvalificiranih delavcev," je sklenil.

Matej Tonin iz NSi-ja se je tudi dotaknil davčne reforme: "Naš cilj je zelo preprost, naj čim več ljudi plačuje čim nižje davke". Premier je zatrdil, da bo vlada resno upoštevala vse predloge, ki bodo na mizi, tudi NSi-ja, in ob tem poudaril, da je v Sloveniji nadpovprečno obremenjeno delo in potrošnja, podpovprečno pa kapital. Spomnil je na ukrepe povečevanja pobiranja davščin, kot so na primer davčne blagajne, znova pa je omenil tudi možnost uvedbe nepremičninskega davka.

Jana Škobrneta iz SD-ja pa je zanimalo, kako bo vlada dosegla, da bodo učinka pozitivnih kazalcev gospodarske rasti deležni tudi ljudje. Vlada si po besedah Cerarja želi čim prej izboljšati standard ljudi, a je po njegovem mnenju treba ugodne makroekonomske kazalce izkoristiti za dodatne strukturne reforme.

Proračunska potrpežljivost
Predsednik vlade računa na to, da se bo ministrski skupini uspelo potrpežljivo in intenzivno usklajevati glede proračuna za prihodnje leto. Pri pripravi vzdržnega in razvojno naravnanega proračuna bo potreben velik napor, je prepričan Cerar, ki dodaja, da bo naslednje fiskalno leto zelo zahtevno.

Katera ministrstva si lahko obetajo reze, katera pa morda več denarja, še ni napovedal, je pa spomnil: "Tam, kjer so potrebe v družbenih sferah akutne, zelo pomembne ter zahtevne, bomo morali nameniti več denarja".

Preprečevanje korupcije v zdravstvu
Ministra za zdravje in pravosodje Milojka Kolar Celarc oz. Goran Klemenčič sta v okviru poslanskih vprašanj poudarila pomen preprečevanja korupcije v zdravstvu.

Kolar Celarčeva glede ocen o tem, koliko korupcije je v zdravstvu, ne želi špekulirati, saj nima dovolj podatkov, je pojasnila v odgovoru na poslansko vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi), v katerem je spomnil tudi na nedavno objavljene izjave posameznikov, da je korupcije v zdravstvu pri nas za okoli 500 milijonov evrov. Kot je napovedala ministrica, bodo z veseljem opravili vse potrebne postopke in prijave, če kdo v zvezi s tem prinese dokaze in dokumente.

Po njenih besedah je treba več pozornosti posvetiti preprečevanju kaznivih dejanj korupcije. Ob tem je naštela nekatere že sprejete ukrepe, kot so vzpostavitev tehničnih standardov in normativov. Skupna javna naročila v zdravstvu so po njenih besedah dober primer, kako se lahko privarčuje in hkrati onemogoči korupcijo. Prav tako pripravljajo spremembe pri naročanju bolnikov in nadzoru, s čimer želijo zmanjšati korupcijo pri neenakem obravnavanju v čakalnih vrstah, je pojasnila.

Klemenčič se je strinjal, da se o korupciji v zdravstvu dolgo ni govorilo in se je ni preiskovalo. Meni, da je korupcija v slovenskem zdravstvu sistemska, kar da je tudi posledica prepletanja javnega in zasebnega na tem področju. Kot je pojasnil, preiskave korupcije v zdravstvu iz let 2012 in 2013 še niso imele sodnega epiloga. "Trenutno je ena zadeva v fazi priprave zahteve za preiskavo, medtem ko so tri obsežne zadeve še v predkazenskem postopku," je pojasnil.

Kolar Celarčeva je odgovorila tudi na vprašanje Nade Brinovšek (SDS) glede sredstev, ki jih je ministrstvo izplačalo članom delovne skupine za pripravo novega pravilnika o službi nujne medicinske pomoči (NMP), ki so jo sestavljali dva člana z ministrstva za zdravje in šest zunanjih članov. Kot je povedala ministrica, so v letu 2014 za sejnine in potne stroške plačali okoli 2100 evrov, v letošnjem letu pa nekaj manj kot 6400 evrov, na podlagi sklenjenih podjemnih pogodb pa so članom lani izplačali nekaj manj kot 400 evrov, letos pa nekaj več kot 10.800 evrov.

Za nadaljevanje dela omenjene skupine in analizo nove mreže, kar mora skupina opraviti najpozneje do konca leta, ter za sejnine in povračilo potnih stroškov je po besedah ministrice do konca leta namenjenih še največ 7.000 evrov. Vsi navedeni zneski predstavljajo bruto vrednost.

Glede celostne obravnave in ureditve položaja otrok s posebnimi potrebami, o čemer je spraševala Jasna Murgel (SMC), je ministrica pojasnila, da bo zdravstveni svet obravnaval predlagano povečanje števila fizioterapij za otroke s posebnimi potrebami v razvojnih ambulantah v okviru predloga širitve programa obravnave teh otrok.

V okviru splošnega dogovora v zdravstvu za pogodbeno leto 2015 so po njenih besedah soglasno sprejeli predlog Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in vsem izvajalcem, ki imajo program razvojne ambulante, povečali kadrovski normativ za enega nevrofizioterapevta, kar bo v sredo obravnavala tudi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Občine se morajo povezovati
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na poslansko vprašanje glede prenosa nalog z občin na državo odgovoril, da če se določene pristojnosti urejajo centralno, se pod vprašaj postavlja načelo subsidiarnosti. Želi namreč, da se naloge opravljajo čim bliže državljanom, rešitev pa vidi v povezovanju občin pri izvajanju zakonskih nalog.

Kot je v poslanskem vprašanju opozorila Iva Dimic (NSi), se povprečnina, ki je namenjena pokrivanju stroškov nalog, ki so na občine prenesene z zakonodajo, v zadnjih letih niža, število nalog in finančnih obveznosti pa se povečuje. "Številne občine so se zato že znašle na robu preživetja," je pojasnila poslanka ter spomnila na obljubo vlade, da bo temeljito pregledala vse naloge občin in tiste naloge ali vsaj del nalog, ki ne sodijo v izvirno pristojnost občin, z zakoni prenesla nazaj v pristojnost države. Zanimalo jo je, ali so nabor nalog za prenos in zakonske podlage zanj že pripravljene.

Minister je v odgovoru navedel, da so izhodišča za morebitno spremembo teh nalog uvrstili v okvir strategije razvoja lokalne samouprave, ki je v zaključni fazi priprave. Pri dodelitvi nalog občinam je pomembno načelo subsidiarnosti, pri katerem se sprašujejo, ali lahko na krajevne skupnosti prenesejo naloge in pristojnosti tako, da bi bile opravljene čim bliže državljanom, je pojasnil.

Analize so po njegovih besedah pokazale, da krajevne skupnosti v nasprotju s pogosto slišanimi kritikami naloge izvajajo dobro, v zelo veliki večini zelo kakovostno. Na to, kateri nalogi dajo več poudarka, pogosto vplivajo tudi krajevni interesi, "ampak to je ne nazadnje tudi namen lokalne skupnosti, da da neki lokalni poudarek", je dejal.

Obenem je Koprivnikar priznal, da se krajevne skupnosti tako kot država spopadajo z relativno omejenimi finančnimi možnostmi. Toda občine po njegovih besedah danes zmorejo plačevanje nalog nad nujno predpisano zakonsko obveznostjo, kar pomeni, da ni težava v tem, da bi bile občine v splošnem premalo financirane. So pa težava zelo majhne občine, ki lahko zaradi nekaj specifičnih plačil, ki jih morajo izvesti, postanejo zelo ogrožene, je dejal. Rešitev vidi v združevanju obveznosti, ki jih občine plačujejo, s čimer bi se večala njihova stabilnost pri izpolnjevanju zakonskih obveznosti. V tej smeri bodo poskušali iskati tudi rešitve v omenjeni strategiji, je napovedal.

Koprivnikar je v odgovoru na poslansko vprašanje Branka Zormana (SMC) vnovič pojasnil, kakšne spremembe načrtujejo v zvezi z nagrajevanjem uspešnosti v javni upravi, pri čemer želijo povečati variabilni del plače in zmanjšati število avtomatskih napredovanj. Kot je dejal glede stališča sindikatov, s katerimi se bodo za pogajalsko mizo sestali v sredo, ti odklanjajo spremembe zato, ker je sedanji sistem osredotočen na delovno mesto.

Novela zakona o vodah
Novela zakona o varstvu okolja črta določilo, po katerem so lahko proizvodni obrati, ki morajo pridobiti okoljevarstveno dovoljenje, delovali tudi brez dovoljenja, če so bili razlogi za to, da niso imeli dovoljenja, na strani ministrstva. Naprave, ki do uveljavitve zakona ne bodo imele dovoljenja, bodo morale prenehati delovati . Slovenija naj bi s tem upoštevala sodbo Sodišča EU-ja. Problematična je bila cementarna Lafarge Cement, ki je delovala brez okoljevarstvenega dovoljenja.

Po noveli zakona o vodah bo novoustanovljena direkcija za vode predvidoma 1. januarja 2016 prevzela upravljanje voda v državi, nanjo bodo predvidoma prenesli tudi del nalog in zaposlenih inštituta za vode.

Novela tudi podaljšuje prehodno obdobje za plačevanje nadomestil za rabo vode in plačil za vodno pravico še za leti 2014 in 2015. Poleg tega bodo po novem morali koncesnino za rabo vode poleg proizvajalcev pijač plačevati tudi uporabniki mineralne in termalne vode. Kmetje bodo za vodovarstvena območja še naprej lahko dobili nadomestna zemljišča, odškodnine, ki jih bodo po novem plačevali upravljavci vodnih virov, pa bodo dobili le lastniki zemljišč.

DZ bo opravil tudi prvo obravnavo sprememb zakona o razvojni podpori Pomurju, s katerimi bi veljavnost ukrepov podaljšali za dve leti, do konca leta 2017.