Cerar je na seji predstavil nov zakon za sistemsko spodbujanje investicij. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Cerar je na seji predstavil nov zakon za sistemsko spodbujanje investicij. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Franc Trček
Trček (Levica) je ugotavljal, da je očitno skoraj edini makroekonomist v DZ-ju, glede na to, kako se upravlja z državnim denarjem. Foto: DZ/Barbara Žejavac
SDS
Trčkova samoopredelitev je naletela na smeh v delu dvorane. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Državni zbor
Po Cerarju so na vprašanja predstavnikov zakonodajne veje oblasti odgovarjali še ministri. Foto: DZ/Barbara Žejavac

S poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom se tako začenja novembrska seja DZ-ja.
Poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec je predsedniku vlade zastavil vprašanje v zvezi s stanjem v slovenskem zdravstvu, ki je po njegovi oceni porazno. Zlasti pereče je dogajanje na otroški kardiologiji v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, posledice neurejenih razmer in slabih medsebojnih odnosov na tem oddelku so domnevno tudi smrti otrok, je opomnil. Premierja je vprašal, kaj bo vlada naredila do konca mandata, da bi državljanom povrnila zaupanje v UKC Ljubljana in otroško kardiologijo. Cerarja je spomnil, da so mu v lastni koaliciji dejali slednje: stanje je slabše, kot je bilo ob prevzemu oblasti.
Cerar je zagotovil, da se zaveda soodgovornosti vlade, sebe osebno in ministrice za stanje v zdravstvu, pa tudi širše v družbi. Poudaril pa je, da vlada ni edina odgovorna. Za stanje v zdravstvu so soodgovorni tudi vsi tisti, ki hodijo "po nepotrebnem k zdravniku in mečejo zdravila stran", tisti, ki malomarno ne skrbijo za lastno zdravje; pa zdravniki, če se ne potrudijo dovolj, da bi razčistili zadeve, ki bi ji morali.

Očitno je tudi v UKC Ljubljana na področju otroške srčne kirurgije tako. Vodstvu so zadeve "očitno ušle iz rok", hkrati pa zatrjuje, da težav ni. "Kaj naj reče politika, če strokovni direktor reče, da vse deluje," se je vprašal Cerar. In tudi odgovoril: ker temu ne more zaupati, je vlada na prejšnji seji vlade zahtevala zamenjavo treh predstavnikov vlade v svetu UKC-ja. Od njih pričakuje menjavo vodstva zavoda.

Vlada je istočasno sprejela ustanovitev novega centra za srčno kirurgijo mladih in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. "Tako da težko rečem, da vlada ne ukrepa," je dejal.

Stanovanjska problematika
Poslanec Levice Franc Trček je zastavil poslansko vprašanje glede "neobstoječe stanovanjske politike in neizvajanja nacionalnega stanovanjskega programa". V vprašanju je naštel, da je država v slabem stanju, nič kaj dobro se ne godi državljanom, saj večina nima niti povprečne neto plače, pa tudi pokojnine so borne. Ob odsotnosti resne stanovanjske politike imajo mladi starši velike težave pri reševanju stanovanjskega problema. Ocenil je, da se vlada ne ukvarja s problematikami stanovanj za mlade, deložacijami in stanovanji za starejše, ter premierja izzval, naj dokaže nasprotno.

Cerar se z njim ni strinjal. Razmere niso tako dramatične, saj je v treh letih 55.000 registriranih brezposelnih manj, veliko ljudi je dobilo delo, tudi pokojnine so zviševali. Na področju stanovanjske problematike pa je vlada že leta 2015 sodelovala pri pisanju enega ključnih dokumentov, strategijo oz. vizijo za naprej z načrtom za izvedbo. Veliko pilotskih projektov se že izvaja: pilotni projekt pomoči deložiranim družinam, pri čemer je stanovanjski sklad omogočil stanovanja po različnih regijah in jih dal na voljo za ranljive skupine. Poteka tudi shema za starejše s pilotnim projektom medgeneracijske skupnosti za starejše, omogočili so gradnjo javnih najemnih stanovanj.
Trček mu je očital, da je to daleč prepozno in premalo. Cerar pa mu je odgovoril: "Vi samo obljubljate, kaj vse je treba, ampak vse to je treba narediti v skladu z zmožnostmi. Če ne, bomo uničili finančno konsolidacijo. V dveh letih bomo razdelili vse, kar imamo, potem pa pride kriza in bo huje za vse." Trček ni ostal dolžen in je ocenil, da se SMC ni resno lotil analize odgovornega trošenja javnih financ, kjer bi zlahka našli prostor, na primer, da ne bi dajali stotin milijonov evrov za vojsko.

Višina dokapitalizacije banke
Vprašanje namestnice vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev Alenke Bratušek je povezano z dokapitalizacijo slovenskih bank. Kot je navedla, se o višini dokapitalizacije špekulira že tri leta, zato jo zanima, kaj je vlada v tem pogledu doslej ugotovila in naredila. "Ne razumem, zakaj puščate v zraku to vprašanje, zakaj ne preverite, ali navedbe držijo. Ali pa da jasno poveste, da v bankah denarja ni preveč."

"Ne razumem, zakaj me vedno znova sprašujete o tem. Vodili ste vlado v času, ko je prišlo do največje sanacije. Postopke in dejstva poznate bolje od mene in res ne vem, zakaj želite odgovornost ugotavljanja prevaliti na nas. Vlada ni pristojna za ugotavljanje, ali je bila višina ustrezna ali prekomerna," ji je odgovoril. Je pa res, da vlada spremlja dogajanje in ne razpolaga z nobenimi dokazili v prid trditvi, da je bila dokapitalizacija previsoka.
Vlada je nadalje sprejela dva zakonska predloga, ki bosta prispevala k razjasnitvi. Poglavitna je že sprejeta sprememba zakona o Banki Slovenije, ki bo računskemu sodišču omogočila revizijo smotrnosti porabe javnih sredstev, če se je ta zgodila do 4. novembra 2014. O ugotovitvah bo računsko sodišče obvestilo DZ in tako nekoliko razjasnilo sliko.

Zakon za sistemsko spodbujanje investicij
Koalicijsko poslansko vprašanje je Cerarju zastavila poslanka SMC-ja Andreja Potočnik. Zanimalo jo je, kakšni so načrti vlade na sistemski ravni za spodbujanje domačih in tujih investitorjev. Ti lahko po mnenju poslanke Sloveniji v prihodnje namreč prinesejo nova delovna mesta, predvsem tista z višjo dodano vrednostjo.
Cerar je v odgovoru poudaril, da je projekt Magne Steyr "največja greenfield investicija v samostojni Sloveniji". "Podpiram investicije z dobrimi poslovnimi modeli. Ne gre za nekaj abstraktnega, gre za to, da se s tem odpirajo nova delovna mesta, da nastajajo multiplikativni učinki, in to že zdaj, ko se gradi, saj sodelujejo lokalni dobavitelji in podjetniki. V ta okolja se vrne optimizem, dela je dovolj in vse je nekoliko lažje," je povedal v odgovoru.

Poudaril je, da se takšne velike tuje investicije zgodijo le, če je vlada države stabilna in tuje korporacije prepriča z dolgoročno vizijo razvoja. Naša država je tukaj naredila precej korakov naprej, tako z gospodarsko diplomacijo kot z zakonodajo, ki prinaša številne poenostavitve za dovoljenja in soglasja, pa tudi na področju dohodnine.

Premier je napovedal nov zakon o spodbujanju investicij, ki so ga "pripravljali v stiku z gospodarstveniki". Ta bo uvedel - če ga bo DZ sprejel - sistemski način spodbujanja investicij, kar bo povečalo predvidljivost poslovnega okolja. Vseboval bo različne spodbude in olajšave in nabor drugih ukrepov, ki bo Slovenijo naredil "primerljivo s konkurenčnimi državami". Izenačil bo tuje in domače vlagatelje (domači se do zdaj niso mogli potegovati za nepovratne spodbude) in je povsem v skladu z evropskimi pravili o državni pomoči, je zatrdil Cerar.

V primeru investicije Yaskawe v Kočevju, ki bo tam zgradila tovarno robotike "za celo Evropo", je država priskočila na pomoč tudi z izobraževanjem. Ministrstvo je na poklicni šoli ustanovilo nov oddelek, center za izobraževanje na področju robotike, ki bo prav tako postavil slovensko izobraževanje na svetovni zemljevid, je poslanki odgovoril vodja izvršne veje oblasti.