Kot je povedal v pogovoru s Slavkom Bobovnikom, je "zadnji neslavni rekord, ki so nam ga povzročili Hrvati, skoraj 13.000 ljudi v enem dnevu". "V nobeno državo, od Grčije navzgor, ni v enem dnevu prišlo toliko ljudi. To je približno toliko, kot če bi v Nemčijo v enem dnevu prišlo skoraj 500.000 ljudi."

Kot je povedal, pa je na drugi strani z Avstrijci, ki prav tako nosijo veliko breme prebežniške krize, sodelovanje zelo dobro.

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Slovenija na meji s Hrvaško lahko postavila ograjo, je dejal, da ta možnost sicer obstaja, vendar pa bodo najprej iskali evropsko rešitev nastalega položaja.

Najprej o tem čudnem sodelovanju s sosedi. Medtem ko notranja ministrica pravi, da nimamo ne operativnih ne drugih dogovorov, hrvaški premier Milanovič pravi, da je že ob osmih zjutraj govoril z vami. Kje nastaja ta komunikacijski šum?

Torej zjutraj sva si z Milanovičem izmenjala sporočili, a sem bil zelo kratek, kajti povedal sem mu, da ravna skrajno neodgovorno, in ga opozoril, da bo to imelo to resne posledice, če bodo tako ravnanje nadaljevali: torej s tem nepredvidljivim pošiljanjem beguncev, s tem, ko namenoma razpršijo ljudi in jih pošiljajo v reke in tako naprej, namesto da bi ravnali humano in v koordinaciji z nami, da bi jih mi sprejeli in odpremili v centre in potem naprej. Skratka, jaz bi rekel neevropsko in nevarno, kajti to lahko povzroči konflikte.

Ali je potem državni sekretar Šefic torej ponovil vaše besede, ko je rekel "gre za nedopustno in neodgovorno ravnanje, s katerim poskuša soseda očrniti Slovenijo v mednarodni javnosti"?

G. Šefic ni ponovil mojih besed, zato ker jih ni mogel poznati, je pa prišel do istega zaključka, kar samo potrjuje, da mi opažamo, tako kot vidite, tudi Avstrijci, navsezadnje je bil danes tukaj tudi komisar Avramopulos, vsi opažajo isto: da se Hrvaška ne vede evropsko. In upam, da bomo to na konferenci v nedeljo, ki bo sklicana na ravni srečanja predstavnikov vlad - Juncker je to sklical na našo pobudo -, prišlo do izraza, da se mora zdaj najti rešitev, da se te zadeve v prihodnje dogajajo drugače.

Očitek precejšnjega dela slovenske javnosti je, da niste ukrepali dovolj hitro, da ste že mesec dni vedeli, da se lahko zgodi, da bo Madžarska zaprla mejo s Hrvaško, vedeli ste, koliko imamo policistov, da ni pravne osnove za sodelovanje z vojsko, pa ste kljub temu čakali. Zdaj sprejemamo te akte.

Ukrepali smo sorazmerno s situacijo. Dokler ni bilo beguncev, ne moreš ukrepati drugače, kot da čakaš, se pripravljaš. Ko so prišli, smo v skladu z naraščanjem števila prebežnikov stopnjevali pritisk. Vedeti morate, da smo mi dvomilijonska država, najmanjša na tej poti. Zadnji neslavni rekord, ki so nam ga povzročili Hrvati, je skoraj 13.000 ljudi v enem dnevu. V nobeno državo, od Grčije navzgor, ni v enem dnevu prišlo toliko ljudi. To je približno toliko, kot če bi v Nemčijo v enem dnevu prišlo skoraj 500.000 ljudi. Predstavljate si to količino. In mi z našimi policijskimi, delno vojaškimi enotami, pa civilno zaščito in humanitarnimi organizacijami kljub temu ta tok obvladujemo, usmerjamo, pazimo, da naši ljudje niso ogroženi, in preprečujemo različne posamezne incidente. Vsa pohvala policiji, ki jo nekateri žal napadajo. Zelo slovensko, žal. Tudi to se bo moralo spremeniti.

Znova poudarjam, mi stopnjujemo ukrepe. Če bi denimo predlagali spremembo zakona o obrambi, da se malce širijo pooblastila vojske, še vedno pod nadzorom države in policije - in seveda pod pogojem, da to odloči DZ v dvotretjinsko večino, - če bi to želeli sprejeti prej, ko še ni bilo beguncev, bi vsi rekli, da želi vlada izkoristiti begunsko krizo za povečevanje pooblastil vojski. Mi smo to sprejeli v pravem trenutku. Ta zakon ni aktiviran in ga tudi ne bomo aktivirali, če ne bo potrebno. Imamo pa pripravljenega, če nastopi situacija, ki bo terjala še večje stopnjevanje ukrepov.

Slovensko javnost prepričujete, da smo majhna država, da vsega ne moremo opraviti sami. Ste o tem skušali prepričati tudi evropsko javnost? Petkrat manjši, po ozemlju in številu, smo kot Madžarska in tega toka ne moremo sprejeti.

Na zadnjem evropskem svetu sem izrecno opozoril na" dominoučinek", na nevarnost prelivanja beguncev in to, da se to lahko zgodi v kratkem, tudi iz Hrvaške v Slovenijo in potem naprej v Avstrijo. To je bilo na zadnjem svetu. Že pred tedni smo v koordinaciji z Avstrijci zaprosili za sodelovanje. Že zdaj imamo nekatere avstrijske policiste na naši meji, k nam bodo prišli tudi policisti iz držav višegrajske skupine, v zadnjih dneh so se nam ponudili Nemci, pa tudi Francozi in Italijani. Mi seveda to bomo sprejeli. To je pomembno: imamo schengensko mejo, to je posebna situacija in mi moramo internacionalizirati, torej znotraj EU-ja, varovanje te meje, da se vidi, da je to varovanje Evrope. Če to mejo imamo, je to zagotovilo, da naprej niso potrebne meje in še manj žičnate ograje.

Vam je Evropa že prej ponudila pomoč, pa je nismo hoteli vzeti, ali smo šele zdaj zaprosili zanjo?

Pomoč je bila najprej potrebna v Italiji, zdaj je v Grčiji, vemo, kakšne so geostrateške težave na robu EU-ja. Vsa Evropa ima težavo v tem, ker ne postavi na njene zunanje meje ustreznega nadzora, in to je tema, s katero se nenehno ukvarjamo v Evropskem svetu. Seveda pa ne moreš zahtevati pomoči, dokler se tok ne preusmeri k tebi, dokler ni realnost taka, da je ta pomoč potrebna. Evropa se počasi odziva. Mi smo na to opozarjali, povedali smo, da bomo potrebovali pomoč. Ali so Avstrijci pripravljeni, ali so Nemci? Vsi smo se znašli v podobnem položaju.

EU se odziva, a za razmere, ki so trenutno pri nas, mnogo prepočasi. Razmere postajajo kritične.

Tu moram zanikati, da prepočasi. Mi se odzivamo od prvega trenutka naprej.

Govorim tudi o Evropski uniji.

Evropa pa nedvomno. Vsi se odzivamo prepočasi. Slovenija je samo ena izmed 28 članic EU-ja, ki močno opozarja, da je treba postaviti nadzor na zunanje meje. Pripravljeni smo prispevati. Imate zelo prav, Evropa se premika prepočasi. In zato imamo težave, od Švedske navzdol.

Če prav berem številke: Italija je dobila 20 milijonov, Avstrija prav toliko, Slovenija nič.

Danes smo že izročili spisek zahtev, kaj potrebujemo. Evropska komisija je odprta. Mi smo pripravili predlog, da dobimo 60 milijonov evrov za prvih šest mesecev, to je finančna pomoč. Zaprosili smo tudi za policijsko opremo, tu so odprti, in tudi za določeno število policijskih enot iz evropskih držav, ki sem jih prej omenil.

Kdaj bi si lahko denar in pomoč v ljudeh lahko obetali?

To je stvar prihodnjih dni, kako bo Evropska komisija odločila. To se lahko zgodi zelo hitro. Dejstvo pa je, da ne moremo računati na jutri ali pojutrišnjem, kajti tako hitro spet ne gre. Sami moramo zato storiti vse, da zavarujemo ljudi, premoženje, da usmerjamo tok, kamor se ta tok samodejno premika. In da smo hkrati humani do tistih, ki so bolni, otrok, nosečnic, seveda v skladu z možnostmi.

Če ne bo še jutri, kako dolgo še lahko s policisti, ki jih imamo, z vojaki, ki jih imamo, prostovoljci, ki jih imamo, humanitarci, ki jih imamo, zdržimo ta pritisk?

Ti ljudje garajo. Danes smo delali ves dan na vladi in sprejeli evropskega komisarja, jutri gremo jaz in trije ministri na teren, obiskali bomo ključne točke. Vse spoštovanje tem ljudem, ki to delajo. Bi pa rekel tako: seveda so izčrpani, ampak imamo še precej rezerve v vojski, v rezervnih enotah policije, tako da bomo vzdržali še kar nekaj časa. Nekateri res vlagajo nečloveške napore, ki nastopijo zato, ker nam Hrvaška tako nekorektno, tako nedobrososedsko, neodgovorno pošilja ...

zelo zaostrujete retoriko ...

Ne morem drugače. Oni se morajo zavedati, da to ni sodelovanje. To je njihova odgovornost, da se to dogaja. Oni dobesedno iščejo konflikt. Mi smo seveda zadržani, vemo, da ne smemo pasti na provokacije, zato zadevo umirjamo in mislim, da to delamo za zdaj uspešno. Ampak jaz moram opozarjati, to sporočim tudi kolegu Milanoviču, neposredno sporočim, prav tako naša policija, ministrstvo, da je to nesprejemljivo. Ste videli posnetke? Upam, da so jih videli tudi ljudje po televiziji.

Četrtek je, ura je 21. Imate v tem trenutku kakršne koli namige, da utegneta Avstrija ali Nemčija zapreti ali pripreti svoja vrata?

Ne, v tem trenutku nimam takih namigov, prav nasprotno, dogovorili smo se še za eno, vsaj začasno, izstopno točko na Jesenicah. Z Avstrijci sodelujemo res dobro, moram jim izreči vse spoštovanje, saj nosijo veliko breme beguncev. Lahko ste videli danes, kako so tudi oni obremenjeni, kako doživljajo iste situacije kot mi, te velike množice ljudi zunaj v težkih razmerah. Zato je to sodelovanje zelo dragoceno, to je evropski način sodelovanja in upam, da nam ga bo po konferenci uspelo razširiti tudi v drugo smer, torej proti Hrvaški.

Če bi se to vendarle zgodilo, imamo načrt B? Razmišljate o ograji?

Razmišljamo o vseh možnostih, ki jih imamo. Kot predsednik vlade bom stopnjeval našo pripravljenost in intenzivnost ukrepanja do vseh meja, uporabili bomo vse, kar smemo in moremo, da bomo zavarovali naše državljane in državo. Glede ograje: nekaj opcij je. Vedeti morate, da imamo zelo dolgo mejo s sosedo Hrvaško, 670 kilometrov na tem delu, in konfiguracija terena je zelo zahtevna. Vedeti morate, da če se postavi žičnata meja, to ni dovolj, za njo morata stalno stati policija in vojska, da ne bi kdo prodrl čez mejo. To je za državo s tako razmeroma majhnim številom prebivalcev in resursi veliko težje kot za neko večjo državo.

Ampak sem vas torej prav razumel, da razmišljate tudi o ograji?

Razmišljamo, a v tem hipu še ne, da bi to naredili. Najprej iščemo evropsko rešitev, če pa izgubimo upanje na evropski ravni, če ga v nedeljo ne dobimo dovolj, če ni volje, da EU sodeluje, obstane, potem bodo na voljo vse opcije, kajti potem bomo prepuščeni sami sebi.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Hrvaška od sinoči prek zelene meje poslala 5.000 prebežnikov.