Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo je na novinarski konferenci predstavil podrobnosti, kako bo država uporabila prerazporejeni denar iz evropskih strukturnih skladov, kar omogočajo ukrepi EU-ja za blaženje posledic epidemije. Gre za 280 milijonov evrov. Kakšni so ukrepi za izhod iz krize in podlage za zagon predvsem okoljskih in infrastrukturnih projektov, ki so jih pripravili s preostalimi resorji? Denar bo namenjen predvsem zdravstvu, izobraževanju, raziskavam, povezanimi s pandemijo, pa tudi gospodarstvu, da ohrani delovna mesta. "Pri zdravstvu gre za novo zdravstveno in zaščitno opremo, nove medicinske pripomočke, izboljšave zdravstvenih zmogljivosti na področjih, ki so trenutno podhranjeni. Želimo pospešiti dejavnosti in v tem okviru zagotoviti denar za prenovo in novogradnjo infekcijske klinike v Ljubljani in izboljšavo ter povečanje preostalih zmogljivosti na področju zdravstva, ki so trenutno podhranjene."

Posebni ukrepi za turistično dejavnost
Pri gospodarskih ukrepih je Černač poudaril, da so usmerjeni podpori delodajalcem za ohranitev dejavnosti in delovnih mest, predvsem v najbolj ogroženih dejavnostih, ki bodo imele letos največji izpad prihodkov. "V prvi vrsti gre za ukrepe za zagotovitev likvidnosti, predvsem za mikro-, mala in srednja podjetja, seveda pa tudi za nepovratna sredstva za ponovni zagon po krizi. V turistični dejavnosti skupaj z ministrstvom za gospodarstvo posebno skrb posvečamo ukrepom, ki bodo ublažili drastičen letošnji padec prometa. Poleg poroštva države, ki ga prinaša drugi zakonodajni sveženj, ki je začel veljati 1. maja, služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko iz že obstoječih evropskih skladov in programov SID banki namenja znatna sredstva za zagotavljanje sredstev za jamstvene sheme. Tako je bilo v preteklih letih zagotovljenih 125 milijonov evrov, na voljo je tudi druga tranša, 125 milijonov evrov, a jo bo mogoče sprostiti šele, ko bo porabljene najmanj 80 odstotkov kvote iz prve tranše."

Bančna likvidnost zelo dobra, toda ...
Zvone Černač z zadovoljstvom ugotavlja, da so slovenske banke na tokratno krizo pripravljene mnogo bolje kot na prejšnjo, a opozarja, da naj poenostavijo postopke za odobravanje posojil malim podjetjem. "Očitno imamo še vedno zelo dobro likvidnost v bančnem sektorju, ki bi jo bili treba v teh razmerah hitro in nemudoma sprostiti in spustiti na raven podjetij, zato upam, da se bodo postopki pri odobravanju likvidnostnih sredstev poenostavili. V praksi ni vedno tako, predvsem mali podjetniki ter mikro- in mala podjetja imajo velike težave pri dostopanju do likvidnostnih sredstev." Glede nove evropske finančne perspektive v obdobju od leta 2021 do leta 2027 pa je Černač povedal, da je koronavirus vplival na izvedbo projektov v stari prioriteti in na spremembe pri postavljanju prihodnjih prioritet. "Kar je bilo pomembno včeraj, danes ni več, kar je danes, jutri ne bo več," je orisal in dodal: "Da bo za Slovenijo na voljo manj sredstev, vemo že nekaj časa, kriza bo razmerja vplačil in izplačil še zaostrila."