Sorodna novica Tomaž Gantar: Edina možnost za uspešen boj proti koronavirusu je sprejemati najstrožje ukrepe

Zvonko Černač, ki ga je predlagala stranka SDS, je tako dobil zeleno luč prisojnih odborov državnega zbora. Prevzel bo ministrski stolček brez listnice, pristojen za razvoj, strateške projekte in kohezijo. "Tako prva kot druga Janševa vlada sta bili pri pogajanjih za naš del bruseljskega kolača uspešni," je dejal v predstavitvi kandidature za ministra in dodal, da goji zmerni optimizem, da se bo pod novo vlado položaj na področju črpanja evropskih sredstev izboljšal v naš prid.

Stanje na tem področju namreč ni dobro. "Je boljše kot pred letom in pol, a precej slabše, kot je bilo v primerljivem obdobju prejšnje finančne perspektive 2007–2013," je ugotovil. Zato bo njegova naloga zagotoviti, da bo Slovenija počrpala vsa razpoložljiva sredstva iz obstoječe finančne perspektive in pravočasno pripravila vse podlage za novo, in sicer za tiste projekte, ki bodo dobri za ljudi ter bodo pomagali zmanjševati zaostanek v razvitosti med regijami.

V veljavnem programskem obdobju 2014–2020 Slovenija razpolaga z nekaj več kot tremi milijardami evrov evropskih sredstev. Černač je ugotovil, da je ogroženih 10 odstotkov sredstev. Gre za 300 milijonov evrov, kar ne pove veliko, a to pomeni, recimo, 6000 postelj v domovih za starejše, je dejal. "Niti ena postelja ne sme in ne bo izgubljena, počrpati moramo vse," je poudaril.

500 milijonov na leto

A če želimo do leta 2023 počrpati vsa sredstva, to pomeni najmanj 500 milijonov evrov na leto. To pomeni veliko težavo tako za državni kot občinske proračune, je ugotovil Černač in dodal, da utegne dinamiko črpanja dodatno otežiti epidemija novega koronavirusa.

Bistvena se mu sicer zdi nova finančna perspektiva, glede katere dogovora na ravni EU še ni, vendar je finančni okvir bolj ali manj znan. Čeprav nekateri trdijo, da do dokončnega dogovora ni smiselno začeti pripravljati programov, pa Černač meni drugače. "S pripravami je treba začeti takoj, saj grob okvir imamo, znane so tudi vsebinske prioritete, na katerih bo vztrajala Evropska komisija," je poudaril.

Zahodna in vzhodna kohezija

Ob tem se mu zdi smiselna priprava dveh ločenih operativnih programov za izvajanje kohezijske politike. Z enim programom za vzhodno in drugim za zahodno kohezijsko regijo bi lahko namreč vzhodnemu delu države pomagali pri dohitevanju razvojnega zaostanka. Operativni program – Slovenija ima trenutno le enega za celotno državo – je eden od ključnih dokumentov, ki so podlaga za izvajanje evropske kohezijske politike v posamezni državi članici.

Glede same službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo bo vodil, če bo potrjen za ministra, je dejal, da morda potrebuje sanacijskega upravitelja. V letu in pol bo že peti minister na tem položaju, kar se mu ne zdi ravno najboljša popotnica. Da bo lahko uspešno delal, bosta ključna ministra za finance ter za okolje in prostor, pomembno se mu tudi zdi uživanje podpore predsednika vlade.