Manj kot sto dni pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji 9. junija, na evropski ravni pa se bodo začele 6. junija, nekdanji diplomat in direktor direktorata za obiskovalce v Evropskem parlamentu Ciril Štokelj meni, da ljudje vedo, da volitve letos bodo, ne pa tudi, kdaj. To zavedanje skušajo po njegovih besedah zdaj okrepiti s kampanjo.

Do višje volilne udeležbe tudi s TikTokom

Evropske volitve v Sloveniji vsako leto zaznamuje precej nižja volilna udeležba, kot je recimo na državnozborskih ali predsedniških volitvah. Evropskih volitev se v Sloveniji še nikoli ni udeležilo več kot 30 odstotkov upravičencev. Po besedah Štoklja Eurobarometer letos na evropski ravni predvideva 68-odstotno udeležbo. "Videl sem celo anketo, po kateri naj bi šlo volit 81 odstotkov Slovencev. To bi bilo res dobro." V kampanji za povečanje volilne udeležbe se v Evropskem parlamentu osredotočajo na mlade, pravi Štokelj. "Letos ima volilno pravico 376 milijonov Evropejcev, od teh jih bo 26 milijonov volilo prvič. To je sedem odstotkov vseh, zato je zelo pomembno, da nagovorimo mlade. Evropski parlament ima zato tudi TikTok." Tega evropski poslanci in administracija sploh ne smejo uporabljati. "Predsednica parlamenta in direktorat za komunikacijo pa ga imata za obveščanje ljudi o pravih vrednotah in demokraciji v Evropski uniji, predvsem da bi preprečili dezinformacije." Vsaki dve leti poteka Evropski festival mladih EYE. Letos organizirajo pet lokalnih dogodkov in eden od njih bo od 23. do 26. maja v Brežicah. "Nanj so povabljeni mladi iz sosednjih držav. Program je seveda osredotočen na evropske volitve."

Evropa je zelo pomembna, a preprosti ljudje so zavedeni

Čez mesec in pol bo minilo 20 let, odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije. Junija pa bomo petič volili slovenske predstavnike v Evropskem parlamentu. Štokelj je bil kot vodja stalnega predstavništva zraven pri ključnih dneh leta 2004. "Veliko se je spremenilo. Takrat je bil vsak zelo vesel, ko je lahko spregovoril in predstavil stališče svoje države. Danes, po dvajsetih letih, je težava predvsem v tem, da nekatere nove članice, ne samo da niso konstruktivne, ampak se borijo za čim manj Evrope. Nekateri bi celo zapustili Evropsko unijo. To je največja sprememba."

80 odstotkov zakonodaje, ki je sprejeta v državnem zboru, temelji na zakonih, ki so sprejeti najprej v Bruslju. "Prav zaradi tega bi želeli informirati ljudi, kako pomembno je, da uporabijo svoj glas." Po besedah Štoklja pa imajo na skrajno desni strani zelo dobre oziroma karizmatične voditelje, ki so proti migracijam in ki se zavzemajo za zmanjšanje vpliva Evropske unije. "Zato je pomembno, da poudarjamo vrednote, ki so dejansko pomembne za vse državljane." Že leta 2019 se je napovedovalo, da bodo skrajno desničarske stranke v Evropskem parlamentu pridobile zelo veliko, pove Štokelj. "Takrat se to ni zgodilo. Morda je danes veliko več možnosti, da bodo skrajno desne stranke dobile veliko več glasov in da bodo standardne politične skupine izgubile zelo veliko." Kot pojasnjuje, se skrajno desničarske stranke prikazujejo kot tiste, ki branijo nacionalne interese, ponujajo preproste odgovore. "In preprosti ljudje bodo šli volit take stranke. Od tega je odvisno, kaj bo po 9. juniju, ko bomo pridobili volilne izide. Vprašanje je, ali bo Evropski parlament še zmožen sprejemati razvojno zakonodajo, ali pa bo to povzročilo blokade."

Več v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.