Po Šestanovih besedah gre za zmogljivosti, ki jih ima civilna zaščita za potrebe domačega prebivalstva ob naravnih in drugih nesrečah. A to niso trajne rešitve, posebej ne za zimski čas.

Leta 1991 je Slovenija resda sprejela 16.000 beguncev, a Šestan ne verjame, da bi jih bila toliko zmožna sprejeti tudi danes. "Takrat smo begunce večinoma namestili v nekdanjih vojašnicah, danes pa je le še malo teh vojašnic v državni lasti ali pa so v slabem stanju," je dejal.

Zdajšnji načrt sicer neuradno predvideva, da bi begunce, ki bi prišli v Slovenijo, zbrali v predvidoma šestih zbirnih centrih (Grad, Lendava, Podlehnik, Brežice, Črnomelj, Ilirska Bistrica). Tam bi jih evidentirali, nato pa razvrstili naprej.

Tiste, ki bi zaprosili za azil, bi napotili v azilne domove ali podobne objekte, če bi se pokazala potreba. Tiste, ki jih lahko vrnejo v državo prihoda oziroma matično državo, bi nastanili v centru za tujce Postojna in v že omenjenih šestih zbirnih centrih. Tisti, ki jih ni mogoče vrniti, pa bi dobili dovoljenje za zadrževanje v državi, nastanili pa bi jih lahko v "objektih z nižjim standardom".

Več solidarnosti da, a s pridržkom
Slovenija je po besedah notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar pripravljena sodelovati tudi v novem programu prerazporeditve 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske, a solidarnost mora biti prostovoljna, z upoštevanjem posebnosti posamezne države.

Med predlogi Bruslja sta po besedah ministrice ključna dva: predlog za dodatno prerazporeditev omenjenih 120.000 ljudi in predlog stalnega mehanizma za prerazporeditev beguncev po EU-ju. Gre za dve ločeni zadevi, saj je prva začasen ukrep z veljavnostjo dveh let, druga pa zakonodajni predlog, ki bi spremenil obstoječo dublinsko uredbo in se bo sprejemal po ustaljenem zakonodajnem postopku.

Za Slovenijo Evropska komisija sicer tokrat predlaga premestitev 631 ljudi. Ob upoštevanju julijskega dogovora o premestitvi naj bi tako sprejela skupno 861 ljudi, in ne 1.126, kot se pojavlja v medijih, je pojasnila ministrica.

Solidarnost po njenih besedah ni pomembna le s humanitarnega vidika, ampak tudi z vidika interesov same Slovenije: prav je, da pomagamo drugim državam članicam, hkrati pa je to neke vrste naložba v prihodnost za nas same, saj ni mogoče izključiti možnosti, da ne bo tudi Slovenija v nekem trenutku čezmerno obremenjena in bo potrebovala solidarnost drugih držav.

SD: Begunce je treba obravnavati dostojanstveno
Slovenija pred begunci ne sme zapirati vrat in mora obsoditi gradnjo zidov po Evropi, so prepričani v stranki SD. Beguncem v stiski je treba ponuditi zatočišče in jih obravnavati dostojanstveno, poudarjajo.

Predsednik SD-ja Dejan Židan je spomnil, da ima Slovenija z migranti oz. begunci izkušnje - tudi sami smo bili namreč po 2. svetovni vojni begunci, v 90. letih pa smo jih sprejemali. Zato je strah, povezan z nepoznavanjem problematike, po njegovih besedah neupravičen.

Obenem je opozoril, da Evropa ni naredila dovolj, da bi vplivala na razmere v državah, iz katerih begunci prihajajo. Na evropski ravni je treba vzpostaviti skupno migracijsko politiko, na svetovni pa poiskati dolgoročne rešitve za spopadanje z vzroki begunske krize, poudarjajo.

Za brezplačno šolanje beguncev
V Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani in Študentskem svetu Univerze v Ljubljani opozarjajo, da gre pri beguncih, ki prek Sredozemlja prihajajo v Evropo, za ljudi, ki so zaradi nemogočih in za človeka nevrednih razmer zapustili domovino.

K solidarnosti z njimi so zato pozvali tudi na način, da se jim med drugim zagotovi brezplačno šolanje in študij. "Izobrazba je ena izmed temeljnih vrednot slovenske družbe, hkrati pa eden izmed temeljnih elementov socialne države," so zapisali.

Izobrazbo namreč vidijo kot sredstvo "opolnomočenja posameznika, ki mu ne le razširi obzorja, temveč tudi daje priložnost za polnovredno življenje", zato vse odgovorne pozivajo, "da v največjem obsegu in po najboljših zmožnostih omogočijo šolanje oz. študij tistim, ki so se znašli v nezavidljivem položaju".