Član nadzornega sveta se je odločil, da ob spremembah statuta RTV Slovenija, ki predvidevajo tudi reorganizacijo Multimedijskega centra, v odprtem pismu pojasni svoje stališče do (ne)smiselnosti sprememb statuta.

"Spremembe statuta RTV Slovenija lahko v grobem razdelamo na dva dela: redakcijske in organizacijske, v resnici pa na tri, saj je med organizacijskimi spremembami sprememba organiziranosti MMC-ja takšna, da si pravzaprav zasluži posebno obravnavo," je prepričan Klun.

"Spremembe so bile pripravljene na hitro"
Opozoril je, da so bile spremembe pripravljene na hitro, skoraj brez javne razprave, interna razprava pa da je bila na trenutke precej polemična.

Eden izmed osnovnih motivov za spremembo statuta, s katerim se je prepričevalo k nujnosti teh sprememb, naj bi bilo dejstvo, da je obstoječi statut neusklajen z zakonom o Radioteleviziji Slovenija, natančneje z njegovim 16. členom, je pojasnil nadzornik in dodal, da ta argument v resnici ne zdrži, saj je neusklajen že sam zakon.

Neskladje je po njegovih navedbah nastalo zaradi redakcijskih spodrsljajev pri sprejemanju tega zakona. "Natančneje pri (pre)številčenju alinej, ko se je v fazi postopka sprejemanja zakona vrinila dodatna alineja, v nadaljevanju pa je zakonodajalec spregledal potrebo po preštevilčenju - prilagoditvi besedila drugega do petega odstavka tega člena," je pojasnil.

"RTVS se je oprl na sporni člen"
"Tako ne ostane neopažen jasen namen zakonodajalca, da gre soglasje k sprejemanju statuta ter imenovanja generalnega in ostalih direktorjev, sprejemati z absolutno večino vseh programskih svetnikov, torej s 15 svetniki. Takšen namen nenazadnje izhaja tudi iz 50. člena tega zakona, ki je uredil prehodno obdobje imenovanja generalnega direktorja, v katerem je jasno zapisal, da potrebuje absolutno večino vseh članov programskega sveta. Nobene racionalne razlage (ob navzven vidni redakcijski napaki v 16. členu) ni mogoče najti, da bi bili pogoji za imenovanje generalnega direktorja v prehodnem obdobju urejeni strožje kot sicer," je dodal.

Takšni usmeritvi je sledil tudi star statut RTV Slovenija, ki je kot pogoj pri imenovanju generalnega in ostalih direktorjev ter soglasja k sprejemanju statuta določil absolutno večino. Na sporni člen pa se je RTV Slovenija prvič oprl pri imenovanju zdajšnjega generalnega direktorja Marka Fillija, ki je ob glasovanju o njegovem imenovanju 25. maja 2010 prejel (le) 14 glasov članov programskega sveta in je nastopil mandat zgolj po zaslugi zasilnega izhoda, ki ga je ponudil zakonodajalec.

"Morda se prav v tem skriva odgovor, zakaj vodstvo javnega zavoda skladno s svojimi pristojnostmi ni sprožilo postopka ustavne presoje tega člena niti ni dalo pobude za avtentično razlago tega zakona v DZ-ju ali predlagalo spremembe zakona," se sprašuje Klun in pojasnjuje, da se je vodstvo namesto tega odločilo spremeniti statut. Za spremembe statuta pa je glasovalo le 12 svetnikov.

Klun: Bolje bi bilo ne eksperimentirati z nečim, kar deluje
"Ker bi bila sprememba statuta iz razlogov domnevne zakonske neusklajenosti povsem nepotrebna in nesmiselna, se odpira vprašanje, ali ob vseh pojasnilih o namenih spreminjanja statuta RTV Slovenija vendarle ni v ozadju skriti namen, znebiti se odgovornega urednika MMC-ja Uroša Urbanije," je izpostavil nadzornik.

Opomnil je, da je od prvega osnutka do končnega sprejema sprememb minil zgolj slab mesec dni in da si podobna vprašanja postavlja tudi Društvo novinarjev Slovenije.

"Ponovno sprašujem, zakaj se tako mudi z reorganizacijo MMC-ja in ali ne bi bilo bolje, tudi v luči očitkov o skritih namenih, stvar bolje skomunicirati, in ne eksperimentirati z reorganizacijo nečesa, kar deluje," se sprašuje.

Klun: Spremembe statuta zato, ker Urbanije ni mogoče krivdno razrešiti
"Vsa ta vprašanja, hitenje in neustrezni odgovori, ki jih je zaznalo tudi Društvo novinarjev Slovenije, samo po sebi vodijo do enega od možnih in logičnih zaključkov, da je potrebna sprememba statuta zato, ker drugače odgovornega urednika Uroša Urbanije, ki nekaterim zaradi svojih prepričanj ni všeč, ni mogoče krivdno razrešiti. Takšnemu razmišljanju me napeljuje tudi poznavanje razprav na tem nadzornem svetu v preteklosti in na trenutke mrzlično iskanje morebitnih krivdnih razlogov za njegovo razrešitev. Ali je vredno zaradi tega žrtvovati pomemben del tega javnega zavoda, ki ima nesporne uspehe," je izpostavil član nadzornega sveta Miha Klun.

Pojasnil je, da bo MMC s to spremembo postal le arhiv novic, ki jih naredita radio in televizija. "Kakršna koli samostojna uredniška politika ali samostojne zgodbe bi bile namreč nezakonite ob dejstvu, da je vpisan v razvid medijev in da vsak medij po zakonu o medijih potrebuje odgovornega urednika," je spomnil.

Pri spremembah statuta tudi prikriti nameni?
Pojasnil je še, kako je bilo z glasovanjem na seji nadzornega sveta, na kateri je sam predlagal preložitev glasovanja o spremembah. Ta predlog je bil preglasovan le z enim glasom večine (pet glasov za, šest proti). To bi sicer zadostovalo za zavrnitev sprememb statuta, saj je bila za to potrebna dvetretjinska večina oz. osem članov nadzornega sveta.

"Vendar namesto, da bi po tem glasovanju prešli k odločanju o statutu, je kljub mojemu nasprotovanju sledila prekinitev seje. Z obrazložitvijo, da se predsednik nadzornega sveta pač tako lahko odloči. Dogajanje med prekinitvijo in 'prepričevanja' neprepričanih, ki so temu sledila in so se nazadnje rezultirala v izidu izglasovanega statuta (deset glasov za, en proti), je morda lahko še eden v vrsti argumentov, da pri spremembah statuta ni šlo zgolj za odkrite temveč tudi prikrite namene," je še zapisal.