Vlada se je odločila varčevati na vseh področjih, zato ministrstva klestijo svoje stroške. Ker vsa ministrstva na letni ravni nekaj svojih sredstev namenijo tudi za članarine v organizacijah, povezavah in združenjih, v katere je Slovenija včlanjena, bodo očitno varčevali tudi tukaj.

Neplačevanje OZN-u slabo za ugled države?
Pred dnevi je tako zunanji minister Samuel Žbogar že napovedal, da bo država prosila za odlog plačila članarine v Organizaciji Združenih narodov, ki ji letno nakažemo okoli 5.800.000 evrov – leta 2009 smo v proračun za delovanje OZN-a plačali 1.778.198 evrov, v proračun za mirovne operacije 3.428.559 evrov, prispevali pa smo tudi k drugim skladom, programom in projektom v okviru OZN-a, kar skupaj znaša 582.192 evrov.

Ker bo Slovenija hkrati znova kandidirala za nestalno članico Varnostnega sveta, taka odločitev zunanjega ministrstva meče slabo luč na ugled države, so prepričani tako v opozicijskem SDS-u kot nekateri strokovnjaki za mednarodne odnose in poslanec Zaresa Franco Juri. Čeprav neplačevanje članarine katere izmed članic ZN-a ni tako redek pojav – navsezadnje so največje neplačnice ZDA –, pa v SDS-u poudarjajo, da država "žal ne izpolnjuje vseh mednarodnih obveznosti".

'Članarine - upravičen strošek države'
Mednarodnih obveznosti, vezanih na članstvo v posameznih organizacijah in povezavah, ima Slovenija kar nekaj. Podatki, ki so nam jih posredovala ministrstva, namreč kažejo, da je država lani za članarine namenila več kot 12 milijonov evrov.

"Članstvo v mednarodnih povezavah Sloveniji omogoča, da v njih prek svojih predstavnikov enakopravno sodeluje pri oblikovanju politik, pri čemer poskuša v čim večji meri uveljavljati usmeritve, ki jih vlada označuje kot prioritetne. To za državo sicer predstavlja določen strošek, ki pa je v primerjavi z vsestranskimi koristmi, ki jih članstva prinašajo, vsekakor upravičen," so za MMC dejali na ministrstvu za zunanje zadeve.

Največ denarja gre za Nato
Največ denarja država nameni članstvu v zvezi Nato, a, kot poudarjajo na ministrstvu za obrambo, ne gre za plačilo članarine, temveč za prispevek v sistem zavezniške kolektivne varnosti. Nato ima sicer tri proračune: civilni proračun, iz katerega se financira delovanje sedeža Nata v Bruslju, vojaški proračun, ki pokriva stroške mednarodne vojaške strukture, in program Natovih varnostnih naložb, ki zagotavlja sredstva Natovim strateškim poveljstvom.

Izračun prispevka članic temelji na številu prebivalstva in višini BDP-ja, delež Slovenije tako znaša 0,2376 odstotka skupne vsote. "Definiciji članarine bi še najbolj ustrezal prispevek v civilni proračun, ki je v letu 2009 znašal 472.079 EUR. Slovenija je lani v vse tri proračune skupaj prispevala 4.468.941 EUR. Na druga dva proračuna ni mogoče gledati kot na izključno enosmerni pretok sredstev, saj Zavezništvo financira tudi nekatere naše zmogljivosti, kot na primer projekt rekonstrukcije vojaškega letališča v Cerkljah," so zatrdili na Morsu.

Visoka članarina tudi za OECD
Povabila v nova prestižna združenja, kot je na primer OECD, stroške članarin še višajo. Slovenija bo namreč v prihodnje tej organizaciji letno plačevala okoli 2.400.000 evrov, a višina članarine za leto 2011 še ni potrjena. Letos bo strošek manjši, saj smo v združenje vstopili šele 21. julija in od tega datuma naprej se nam obračunava tudi članarina.

"Preračunano na število dni članstva je obveznost Slovenije za članarino OECD 1,067.524 evrov. Dejansko vplačilo članarine pa v letu 2010 ne bo potrebno," pojasnjujejo v službi vlade za razvoj in evropske zadeve. Država je namreč v zadnjih treh letih plačala pristopne stroške, ki se bodo zdaj obračunali in očitno pokrili letošnjo članarino.

V spodnji razpredelnici poglejte približne zneske, ki so jih ministrstva lani namenila za članarine:

.