Na vprašanje, kaj naj bi novi odposlanec za zunanje zadeve pravzaprav počel, Kunič odgovarja, da je težko oceniti, kaj si je novi predsednik vlade Pahor pri tem zamislil, vendar pa velja staro pravilo, in sicer, da ne dela funkcija človeka, ampak človek funkcijo. In od Rupla lahko po njegovih besedah pričakujemo, da bo v zunanji politiki dejavno sodeloval.

Doslej je predsednik vlade zmeraj imel svetovalca za to področje, ne pa tudi posebnega odposlanca, pojasnjuje Kunič. Svetovalec je bil pri tem v vsakem primeru diplomat in je predstavljal neke vrste vez med ministrstvom za zunanje zadeve in kabinetom predsednika vlade. V tem primeru je to očitno drugače, kaj pa bo ta sprememba prinesla, bomo šele videli, dodaja Kunič.

Svetovalec nikjer pomembnejši od ministra
Na vprašanje, kakšne prakse v zvezi s tem poznajo druge države, predsednik Društva za mednarodne odnose, ki ima tudi sam za sabo obsežno diplomatsko kariero, odgovarja, da so te zelo različne. Ustavni položaj predsednika vlade se namreč od države do države razlikuje. Kolikor je znano njemu, ima predsednik vlade zmeraj svetovalca za zunanje zadeve, vendar pa to nikoli ni oseba, pomembnejša od ministra. "Prvi človek za zunanje zadeve, ki je sodelavec predsednika vlade, je vedno minister ," še meni Kunič.

Bo šlo brez konfliktov?
Toda kako bo delovala diplomacija, kjer bo toliko različnih pobud? Kot pravi Kunič, je sprva kazalo, da bo področje zunanje politike delovalo dobro. Glavni akterji bi bili predsednik republike Danilo Türk, predsednik odbora DZ-ja za zunanje zadeve Ivo Vajgl in zunanji minister Samuel Žbogar, od njih pa bi lahko pričakovali dobro usklajenost. S tem, ko je bil dodan Rupel, pa bodo zaradi preteklih odnosov zelo verjetno nastopili konflikti. Poleg strokovnosti, ki je nujen pogoj, mora biti med akterji tudi nekonfliktna povezava, ki pa je po Kuničevih besedah tu ni.

Vlada nujno potrebuje verodostojnost
To je po Kuničevem mnenju posebej nerazumljivo, ko se spoprijemamo s težavami na socialno-ekonomskem področju, s finančno krizo in grozečo brezposlenostjo.

Kot še opozarja Kunič, pri tem šteje tudi mnenje volivcev Socialnih demokratov, ki s Pahorjevo potezo verjetno niso zadovoljni. Ta vlada pa v tem času še kako potrebuje ugled in verodostojnost, da se bo lahko spoprijela z omenjenimi težavami.

Gre za potezo dobre volje?
Na vprašanje, kako komentira trditve, da je Pahor z odločitvijo za izbiro Rupla hotel podati roko nasprotni strani in dokazati, da ne bo deloval izključevalno, Kunič odgovarja, da je gotovo, da je Pahor hotel storiti nekaj pozitivnega, "videli pa bomo, ali bodo nezadovoljstvo med volivci in potencialni konflikti manjši od pozitivnih učinkov, ki jih verjetno predvideva".

Od 1. decembra bo zaposlen v kabinetu premierja
Kaj točno bo delal Rupel, še ni znano. Po poročanju TV Slovenija so iz kabineta predsednika vlade sporočili le, da bo v kabinetu zaposlen kot svetovalec s 1. decembrom, delo bo opravljal v vladnih prostorih, plačan bo po zakonu o javnih uslužbencih. Druge podrobnosti pa še niso bile predmet pogovorov. Pahor Türka s svojo odločitvijo še ni seznanil, pa tudi sicer v uradu predsednika kadrovskih potez premierja Pahorja ne komentirajo. Po naših informacijah pretiranega navdušenja ni.

Erna Strniša/B. K.
erna.strnisa@rtvslo.si