Sklenili so tudi dveletni evropski projekt Workplace inclusion Champion, ki ga je sofinancirala Evropska komisija, slovenske dejavnosti pa tudi ministrstvo za javno upravo. V okviru projekta, ki ga je v letih 2021/2022 za regijo vodil soustanovitelj listine Zavod za rehabilitacijo in izobraževanje Šentprima, so razvili in izvedli izobraževanje, ki je postavilo temelj znanja upravljanja raznolikosti na delovnem mestu ter vzpostavilo regijsko mentorsko mrežo za raznolikost in vključenost.

Direktorica mreže organizacij, ki so pristopile k podpisu Listine raznolikosti Slovenije, Barbara Zupančič je poudarila, da delo predstavlja najvišjo obliko družbene vključenosti. Človek pa je socialno bitje, ki za svoje duševno zdravje potrebuje povezanost, občutek, da je del skupnosti. Po njenih besedah torej delo ni dovolj. "Ljudje se morajo počutiti spoštovani, imeti morajo pomembno delo, možnost odločanja o vprašanjih, ki vplivajo nanje, in morajo biti za delo tudi ustrezno usposobljeni," je dejala.

Opozorila je tudi na preobremenjenost pri delu, ki v nobenem primeru ni dobra za duševno zdravje. Kot je poudarila, le dobro organizirano delo ustvarja ravnotežje med delom in prostim časom. "Organizacija deluje dobro, ko raznolikost zaposlenih in bodočih zaposlenih prepozna in spoštuje," je povedala. Po njenih besedah zna vključujoča organizacija, naj bo to gospodarska, javna ali nevladna, svoje namere in poti vključevanja tudi deliti s svojimi zaposlenimi in na zunaj.

Globalizacija predstavlja izziv

Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, ki je tudi podpisnica listine, je opozorila, da ekonomske, demografske in socialne smernice ter globalizacija poslovnega okolja predstavljajo enega največjih izzivov tudi z vidika diskriminacije, vključevanja in raznolikosti. V zadnjem času pa se močno zrcalijo tudi v slovenskem socialnem in poslovnem okolju. "Delodajalci se dnevno spopadajo s pomanjkanjem kadra v nekaterih poklicih, obenem pa tudi s fluktuacijo zaposlenih. Pojav velike raznolikosti med zaposlenimi pri nekaterih panogah pomeni prednost, pri drugih pa izziv," je utemeljila. Ker torej pojav večje raznolikosti lahko vodi tudi do napetosti v družbi in delovnem okolju, je po njenem mnenju pomembno temu nameniti posebno pozornost.

Veseli jo, da so podjetja na izziv odgovorila s strateškim upravljanjem raznolikosti in s spodbujanjem enakosti ter z razvojem različnih ukrepov, ki jih ponujajo svojim zaposlenim.
Listino raznolikosti Slovenija so sicer vzpostavili že leta 2017, ko jo je podpisalo prvih 59 slovenskih organizacij. Tako se je pridružila Evropski platformi listin raznolikosti in s tem povezala slovenska podjetja z evropskimi v skupni zavezi promocije vrednot raznolikosti, vključenosti in enakosti.