Kot je opozorila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, se danes zdi, da smo znova vsi talci skrajnih ideologij.

Živimo v času, ko svet dnevno trepeta zaradi nevarnosti terorizma in zločinom proti človeštvu ni videti konca, je poudarila Nussdorferjeva in dodala, da se kljub neizbrisnemu spominu mnogih, ki so izkusili strahote vojne, človeštvo še vedno spreneveda, da so za dosego nekaterih ciljev pač nujne vojne in strahote. "Kakor da ne vemo, da vojne vedno le jemljejo in ne rešujejo konfliktov," je dejala.

Svarila pred ceneno obliko sprenevedanja
Ob tem je opozorila na problematiko beguncev, ki zapuščajo domove zaradi ponorelih vojaških skupin, ki si prizadevajo uveljaviti svoje pravo in svoj vrednostni sistem. Po njenih besedah grozijo Evropi in svetu, zatrjujejo, da bodo sejali smrt med tistimi, ki jim nasprotujejo. "Zdi se, da smo, kakor v polpretekli zgodovini, danes vsi talci novodobnih skrajnih ideologij," je poudarila.

Kot je dodala, je nesprejemljivo trditi, da so vsi, ki prihajajo po zatočišče v Evropo, tudi potencialni teroristi. Tovrstna zatrjevanja so lahko cenena oblika sprenevedanja in populizma. "Zato ne pozabimo, danes in kdaj v prihodnosti, pravih vzrokov in strašnih posledic, ki jih s seboj prinašajo te skrajne ideologije," je opozorila.

"Obletnica je velik opomin, da budno presojamo vrednost spoznanj, ki nam jih zgodovina nenehno ponuja. Je priložnost, da se jasno opredelimo, naredimo kaj za sočloveka v stiski, da koga spomnimo in opomnimo, zlasti mlade, ki jim je bil mir tako rekoč položen v zibko," je pozvala.

1800 jetnikov gradilo predor skozi Karavanke
Spomnila je, da so bili taboriščniki žrtve preteklih zgodovinskih zablod. Tako tudi jetniki koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki je bilo zgrajeno leta 1943 kot pomožno taborišče Mauthausna. Tako je 1800 jetnikov, političnih nasprotnikov nacističnega režima in pripadnikov različnih narodov v izredno težkih razmerah gradilo predor skozi Karavanke.

Taborišče je bilo osvobojeno 8. maja 1945. "Taborišče pa simbolno osvobodimo vsakokrat, ko se tukaj zberemo in počastimo spomin na žrtve. Za hip si predstavljajmo, da sežemo vsem žrtvam v roko, jih pogledamo v njihove prestrašene oči, soočene s smrtjo, in jim rečemo: Nikoli ne bomo pozabili na vas. Storili bomo vse, da grozot, ki ste jih doživljali, ne bo doživljal nihče več," je sklenila varuhinja.

"Danes smo na takih dogodkih mirni, spravljeni sami s sabo, nikogar ne sovražimo, jasno in glasno pa sporočamo, da nočemo, da ne bomo in ne moremo pozabiti," je dejal tržiški župan Borut Sajovic. Ob tem je opozoril, da bi nas moralo skrbeti, ker ima danes skupna Evropa taborišča v Grčiji in se obdaja z bodečo mrežo.

"Trpljenje taboriščnikov ne sme biti nikoli pozabljeno. Je opozorilo in opomin, da se kaj takšnega ne sme nikoli več ponoviti," je dejal tudi Jani Alič iz koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi borcev za vrednote NOB. Ob tem je opozoril na premajhno vedenje mladih o teh dogodkih o preteklosti.

Tudi letošnje slovesnosti so se udeležili predvsem starejši. Med nekaj sto zbranimi so bili tudi veleposlaniki nekaterih držav, saj so bili v edinem koncentracijskem taborišču na slovenskih tleh internirani pripadniki kar 13 narodov, največ Francozov. Pred slovesnostjo so različne delegacije in garda Slovenske vojske v imenu predsednika republike k spomeniku Obtožujem položile vence.