Brigadir Anton Krkovič je za MMC potrdil, da bo vložil kazenski ovadbi zaradi razorožitve Teritorialne obrambe. Darko Čop: Naj izpolni obljubo, vse bomo dokazali in dokumentirali.

Krkovič, ki se opisuje kot prvi upornik v Sloveniji in pobudnik organiziranja slovenske obrambe pred JLA-jem, je za našo spletno stran pojasnil, da bo zaradi razorožitve še danes osebno ovadil Janka Miheliča, nekdanjega poveljnika kočevskega štaba TO-ja, in njegovo desno roko Darka Čopa.

Krkovič: Miheliča in Čopa sem zasačil pri predaji orožja
Oba je, kot je zatrdil, 17. maja 1990, ko se je začelo razoroževanje in je kot odgovor na pobiranje orožja Teritorialni obrambi nastala Manevrska struktura narodne zaščite (oblikoval in vodil jo je prav Krkovič), osebno zasačil pri skladišču orožja v Kočevju, ko sta pospremila predstavnike JLA-ja, ki so tedaj odpeljali orožje v lasti Kočevja. "S tem sta oba občino spravila na kolena," zatrjuje Krkovič in dodaja, da razoroževanje sicer ni potekalo le v Kočevju, temveč po vsej Sloveniji, ki je bila zato skoraj povsem razorožena.

Čop sodelovanja pri razoroževanju ni zanikal, a tudi ne potrdil
MMC je za odziv že poklical Darka Čopa, ki je zdaj predsednik pokrajinskega odbora Združenja veteranov vojne za Slovenijo. Poudaril je, da naj Krkovič kar vloži ovadbo, da bodo vse dokazali in dokumentirali. Na naše vprašanje, ali to pomeni, da zanika sodelovanje pri razoroževanju TO-ja oz. pomoč JLA-ju pa je odgovoril: "Ničesar ne zanikam". Kaj bo potemtakem dokazoval, ni želel povedati, saj želi počakati na uresničitev napovedi.

Krkoviča sicer jezi, ker v Sloveniji zadnja leta vlada "fenomen", ki ga je po njegovem ustvarila politika, to je poudarjanje, da je Slovenijo razorožil JLA. "To ni res, z vrha JLA-ja so prišli le ukazi, razorožitev pa so v resnici opravili Slovenci," trdi. Pri tem poudarja, da je razorožitev "popravila" šele 17. maja 1990 ustanovljena manevrska struktura - "uporniški projekt", ki ga je vodil sam. "Vedel sem namreč, da agresija bo, ne pa, kdaj," nam je povedal.

Zgrožen nad slavnostnim govornikom Albinom Gutmanom
V tem kontekstu je Krkovič za MMC napovedal tudi bojkot današnjega odkritja spominske plošče manevrske strukture v Kočevju, saj se mu zdi ta dogodek na 22. december - dan JLA-ja oz. "na dan zločinske armade" - povsem nespodoben. Jezi ga tudi, da se to dogaja prav v Kočevju, kjer je prišlo do razoroževanja, ki mu je bil priča in kjer je sicer sam organiziral 22.000 upornikov, ki so bili pripravljeni v okviru manevrske strukture obraniti Slovenijo pred JLA-jem.

Prav tako je ogorčen, da bo slavnostni govornik na slovesnem odkritju plošče zdaj že nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske general Albin Gutman - človek, "ki je izdal ukaz, da naj se mojo sliko v stavbi generalštaba odstrani".

Plošča postavljena za potrebe rehabilitacije komunizma
"Nad vsem tem nisem ogorčen le jaz, temveč tudi moji sodelavci po vsej Sloveniji. Imam tudi njihovo pooblastilo, da odreagiram," je pojasnil sogovornik.

Dodal je še, da ima občutek, da gre tudi pri odkritju spominske plošče za neki konstrukt dogodkov, za potrebe "rehabilitacije nekdanjega režima, ki se dogaja v zadnjem času", za odgovor na dogodke okoli odlikovanja Tomaža Ertla in poimenovanja ljubljanske vpadnice po Titu. "To je neprimerno in nedostojno," je zgrožen.

"Najprej je treba gledati nazaj, nato naprej"
"Upam, da bodo vložene ovadbe sprožile plaz; ne bom namreč sprejemal teze, ki se jo skuša vsiliti, da naj torej ne gledamo nazaj, temveč v prihodnost, saj se s tem ne strinjam. Treba je gledati nazaj, da bo slika čista, in šele nato naprej. /.../ Razoroževanje je bilo namreč nezakonito," pravi Krkovič.

Pogovor za našo spletno stran pa je končal s tem, da je ponovil svoji pobudi, da se naslednje leto maja ustrezno zaznamuje 20-letnico vzpostavitve manevrske strukture, ki je "po razorožitvi vzpostavila nazaj naš obrambni sistem" in se tako osrednjo vojašnico Slovenske vojske v Mostah, ki zdaj nosi ime po Francu Rozmanu - Stanetu, preimenuje po manevrski strukturi, ki "pomeni dan nastanka Slovenske vojske".

"Končati preiskavo o uničevanju arhivov"
Druga pobuda, ki jo je dal, pa narekuje, da je treba pregnati meglo preteklosti; končati proces preiskave in odkriti ljudi, ki so v Kočevski Reki v devetdesetih uničevali arhive, "zdaj pa so jih polna usta legitimnosti".