Po osnutku novele zakona o graditvi objektov, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, bi se moratorij na izvršbo inšpekcijskih odločb o rušenju nedovoljene gradnje podaljšal. A ne za vse. Mednje spadajo tiste za stanovanjske stavbe in v katerih bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja.

Odlog bi se nanašal tudi na stavbe, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost, pri čemer bi lahko izvršba povzročila hujšo gospodarsko škodo. Obstoječa in veljavna novela izhaja z 28. decembra 2013, zato se nekaterim zavezancem izteka čas odloga. Ministrstvo ugotavlja, da je primerov iz dveh že omenjenih kategorij 157.

Tretja kategorija so nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja. Zanje bo ureditev ostala enaka: odlog do dokončnosti odločbe o zahtevi. Odlogov izvršb za te gradnje je bilo v začetku leta 68.

Nevarnost odškodninskih tožb
Ministrstvo v pojasnilu piše, da bi brez podaljšanja - glede na to, da je predvideno sprejetje zakona, ki bo omogočil legalizacijo nekaterih nedovoljenih gradenj - zaradi izvedbe inšpekcijskih odločb lahko nastala večja premoženjska škoda za državo. V teh primerih bi namreč po sprejetju zakonske podlage, ki bi omogočila legalizacijo, lahko prišlo do vlaganja odškodninskih tožb, meni ministrstvo.

Praksa Evropskega sodišča za človekove pravice
Poleg tega podaljšanje roka za nedovoljene gradnje, ki so stanovanjske stavbe in v katerih bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, po navedbah ministrstva narekuje tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. To je v več zadevah oblikovalo stališče, da bi morala zakonodaja pri uzakonjanju inšpekcijskih ukrepov pri nelegalnih gradnjah upoštevati pravico vsakogar do spoštovanja njegovega doma in v tem okviru tudi upoštevati načelo sorazmernosti pri normiranju področja izvajanja inšpekcijskih ukrepov.

Opozorila upravnega sodišča
Na razmeroma kratek zakonski rok odloga inšpekcijske izvršbe v takšnih primerih je opozorilo tudi upravno sodišče, ki je pri odločanju o tožbi zoper odločbo inšpektorata za promet, energetiko in prostor ob podobni argumentaciji prekinilo postopek in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti, še navaja ministrstvo.

Odlog izvršitve inšpekcijskih odločb za rušenje je predlagal nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, in sicer je bil namen moratorija premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj, uveljavljen pa naj bi bil že v letu 2015.