Cukjati meni, da bo odločitev vrhovnega sodišča, ki mora na pobudo LDS-a in SD-ja obravnavati domnevno sporno postopanje predsednika, ko je dovolil ustanovitev le ene preiskovalne komisije glede domnevnega oškodovanja družbenega premoženja, pomenila oporo za odločanje pri podobnih primerih.

"Zamislite si, da bi imeli dve različni preiskovalni komisiji, ki bi obravnavali isto materijo, iste ljudi klicali na zaslišanje; enkrat bi ugotovili tako, drugič drugače, s tem bi drastično posegli v ustavno pravico preiskovanca, da ni dvakrat preiskovan na različnih mestih, dvakrat sojen, kajti tudi parlamentarna preiskovalna komisija sprejme odločitve in sklepe tako kot sodišče svoje sodbe," je svojo odločitev pojasnil predsednik parlamenta.

"Sojenje o isti zadevi ne pride v poštev"
Povedal je, da ustava v 93. členu sicer res govori, da mora državni zbor odrediti preiskavo javnega pomena na zahtevo tretjine poslancev, vendar pa v istem členu tudi pravi, da parlamentarna preiskovalna komisija deluje smiselno kot pravosodni organi. Prav tako ustava v 31. členu prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari.

"Pomeni, da je nemogoče, da bi nek delikt, recimo neko tatvino, obravnavala dve različni sodišči. V skladu s tem osnovnim načelom kazenskega prava je nemogoče in tudi nedopustno, da bi za isti predmet ustanovili dve preiskovalni komisiji," je razlago nadaljeval Cukjati.

Z dvema komisijama bi bilo kršeno ustavno načelo, poleg tega pa tudi močno načeta verodostojnost državnega zbora, opozarja predsednik. "Ne bi si upal zamisliti, kako bi bilo, če bi ena preiskovalna komisija ugotovila eno, druga pa nekaj povsem drugega," je dejal in ob tem spomnil tudi na načelo prednosti, ko DZ najprej obravnava predlog, ki je bil posredovan prvi.

Preiskavo tega mandata bi vodila opozicija
Cukjati še opozarja, da nekoliko spremenjeni predlog koalicije predvideva, da bo komisija prednostno obravnavala zadevo Mercator. Ob tem se zavzema za to, da bi komisijo v primerih, ki so se zgodili za časa tega mandata, vodil podpredsednik iz vrst opozicije, zadeve, ki se nanašajo na prejšnji mandat, pa predsednik komisije iz vrst koalicije. "To je stvar dogovora, stvar dobre volje vseh udeleženih," pravi in opominja, da ni podlage za to, da bi vodenje te komisije lahko zahtevala opozicija.

Državni zbor bo o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z domnevnim oškodovanjem državnega premoženja pri prodaji deležev Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe v gospodarskih družbah odločal predvidoma prihodnjo sredo, sklepni dan zasedanja.