Ob tem dodaja, da v Sloveniji teroristične grožnje obveščevalne in varnostne službe obvladujejo. Kljub temu menijo, da je ogroženost, ki jo predstavljajo skrajne skupine, v Sloveniji nizka.

Poudaril pa je, da bi sam ogroženost raje ocenjeval kot "sorazmerno nizko", saj tovrstna dejanja tudi pri nas niso povsem izključena. "Za tako majhno družbo se mi zdi to dokaj visoka številka," je poudaril. Opozoril pa je na porast verbalnega ekstremizma in tudi na nekatere skrajne zapise na spletu.

Preiskovalna komisija za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin se je za zdaj osredotočila na definicijo ekstremizma. Miklavčič je prepričan, da bi v kratkem lahko predstavili kvečjemu neko ohlapno definicije tega izraza: ekstremizem bi opredeljeval kot odklonske pojave, ki niso družbeno sprejemljivi. Morda se bo skozi strokovne razprave ta definicija izkristalizirala, če ne prej, pa se bo zagotovo tedaj, ko se bo kakšen tak pojav zgodil.

Komentiral je tudi morebitno potrebo po spremembah zakonodaje, ki bi pristojnim organom dala pooblastila, da bi ob morebitnem pozivanju k skrajnim dejanjem lahko ravnali preventivno. Strinjal se je, da je zakonodajo treba preoblikovati v smeri varstva človekovih pravic državljanov.

Miklavčič je še opozoril, da se v slovenskem prostoru po mnenju policije zadržuje okoli 150 posameznikov, ki bi bili v vsakem trenutku sposobni storiti skrajno dejanje.

Policija: 150 ni ocena policije
Z Generalne policijske uprave so glede tega sporočili, da ocena, da je v Sloveniji 150 skrajnežev, "ni ocena policije, niti ne uradni podatek, ki bi izhajal iz uradnih ugotovitev policije". Policija je sporočila, da se Slovenija od poosamosvojitvenega obdobja ni srečevala z ekstremističnimi dejanji po vzoru tujine. "Podobno kot v drugih državah EU-ja v Sloveniji definicije ekstremizma nimamo. Edina država, ki v svoji zakonodaji omenja besedo ekstremizem, je Slovaška," so sporočili iz policije.

Policija zato vsa prepovedana "odklonska ravnanja" obravnava brez razlike in ne glede na ideološko, versko ali interesno konotacijo. "V tem okviru lahko izpostavimo le določena kazniva dejanja, ki imajo določene elemente ekstremnega nasilja (grožnje, izsiljevanje, poškodovanje tuje stvari ...), torej z nasiljem podkrepljena kazniva dejanja," so zapisali v sporočilu za javnost.

Prezelj: Anarhisti, skrajni desničarji in islamisti
Na seji je sodeloval tudi Iztok Prezelj s fakultete za družbene vede, ki je izpostavil, da je treba postaviti ločnico med neproblematičnim in varnostno problematičnim ekstremizmom. Ključna ločnica pa je v elementu nasilja, je dejal. Tudi če te skupine samo spodbujajo k nasilju ali če ljudi ustrahujejo, sploh pa še nasilna dejanja izvajajo, gre za problematičen ekstremizem. Od kaznivega dejanja pa se skrajno dejanje razlikuje po tem, da ima slednje politično konotacijo, meni Prezelj.

Po njegovem mnenju v Sloveniji obstajajo na ideološki ravni zagotovo obstajajo tri vrste ekstremizmov; levi anarhizem, desni ekstremizem in nekaj islamističnega ekstremizma, na operativni ravni pa je tega manj kot v skoraj vseh sosednjih državah. To naj bi dalo državi še nekaj časa, da problematiko primerno uredi. Prezelj predlaga, da se posodobijo kazenski in prekrškovni akti. V fazi preventive je posebej izpostavil vlogo civilne družbe, obenem pa poudaril, da bi bilo smiselno razmisliti tudi o boljšem poznavanju ekstremistične simbolike.

Kovačič: Skrajni desničarji ofenzivni, anarhisti nenasilni
Sociolog Gorazd Kovačič je na zaslišanju poudaril razlike med levimi in desnimi subkulturnimi skupinami. Delovanje skrajno desnih skupin temelji na kritiki ljudi, ki odstopajo od njihove predstave "pravega Slovenca", je dejal. Čeprav so skupine skrajnih desničarjev ofenzivne, so danes sorazmerno nenevarne za nacionalno varnost. Drugače pa bi bilo, če bi dobile dejavnejšo podporo nosilcev politične moči, je pojasnil.

Leve skupine pa so po Kovačičevih besedah nenasilne. Ko anarhisti stopijo v javnost, to sicer naredijo glasno, a navadno niso napadalni razen ob občasnih konfrontacijah s policijo, ki pa so bolj simbolnega pomena. Tudi v praksi anarhistov Kovačič ne vidi ogroženosti za ustavno ureditev.

Po mnenju Kovačiča je na področju skrajnih stališč v Sloveniji pravzaprav glavna težava močna polarizacija po politični oziroma ideološki plati. Stvari, ki so danes retorika nekaterih političnih funkcionarjev, lahko v kakšnih drugih okoliščinah predstavljajo varnostno tveganje ali pa celo vodijo v množično obračunavanje, je opozoril sociolog.

Glede sovražnega govora v nekaterih medijih pa je med drugim predlagal ustanovitev neodvisnega organa, ki bi skrbel za monitoring in bi spremljal sistemske pojave sovražnega govora ter opozarjal nanje. Prav tako je predlagal, da bi se del sredstev iz medijskega sklada namenil opremi, ki bi pripomogla k regulaciji transmisije sovražnega govora v javnost.

"Poslanci bi morali kazensko odgovarjati v primerih spodbujanja sovraštva"
Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede je dodal, da bi morali sovražni govor inkriminirati kot prekršek in s tem zagotoviti odziv državnih organov. Če se na sovražni govor ne odzovemo in ostanemo tiho, ga namreč okrepimo, je opozoril Lobnikar, ki je tudi predlagal, da bi kljub imuniteti morali tudi poslanci kazensko odgovarjati v primerih spodbujanja sovraštva in nestrpnosti.

Med konkretnimi predlogi zakonskih sprememb pa je Lobnikar izpostavil, da bi sodelovanje v ekstremističnih skupinah skupinah moralo biti nezdružljivo z zaposlitvijo v policiji, vojski ali v obveščevalnih službah. Na naslednji seji bo komisija kot ekspertno pričo zaslišala še sociologa Damjana Mandelca.