Poslanske skupine strank SDS, DLGV, DeSUS, SLS in NSi so na tiskovni konferenci izrazile enotno podporo vladnim ukrepom za zmanjševanje javne porabe in protikriznim ukrepom. Enotno so zagotovili, da nujni ukrepi državljanov z najnižjimi prihodki ne bodo prizadeli in da so vsi ukrepi še vedno odprti za usklajevanje.

SDS: Samo obresti za dve dodatni pokojnini
Kot je dejala predstavnica SDS-a in podpredsednica DZ-ja Romana Tomc, kazalci za Slovenijo kažejo slabo tako pri gospodarski rasti kot pri zaposlovanju. Samo za obresti na dolg Slovenija nameni toliko, da bi lahko vsem upokojencem izplačala dve dodatni pokojnini na leto ali pa vsem dijakom in študentom dve leti izplačevala vse štipendije, je zatrdila.

Možnosti so tri: ali bi povečali prihodke, zmanjšali dohodke ali pa se samo še naprej zadolževali. Če bi samo povečali prihodke, bi še naprej enako trošili; če bi se zadolževali, bi breme prenašali na prihodnje rodove. Zato je edina prava možnost rez v prenapihnjene javne odhodke, je zatrdila Tomčeva. Ta bo obravnavana prednostno in nastopi takoj, ukrepi za povečanje prihodkov pa so v pripravi.
"V koaliciji se vsi strinjamo in smo zelo enotni pri tej podpori, da je treba najprej uravnotežiti tako odhodke in prihodke," je izjavila. Ob vsem tem bodo vlada, njena pogajalska skupina in poslanci DZ-ja v postopku sprejemanja zakona o uravnoteženju javnih financ "do zadnje minute" odprti za pogajanja, je sklenila.
DeSUS: Ne bomo dobili upravitelja iz Bruslja
Pri reševanju krize bodo morali vsi dati svoj doprinos, upokojenci bodo prav po zaslugi DeSUS-a k reševanju krize prispevali najmanj od vseh, je dejal predstavnik DeSUS-a Ivan Hršak. V stranki so namreč po njegovih besedah dosegli, da se pokojnine, ki niso socialni transfer, ne bodo zniževale. "Letos bodo le zamrznjene," je dejal. Popravki bodo le pri regresu in bodo odvisni od višine pokojnine, je nadaljeval.
Dopustili pa bodo morebitne posege v tiste pokojnine, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih in so hkrati nadpovprečne, je še dodal. "Dejstvo je, da je kriza presegla vse napovedane časovne okvire in intenziteto. Da posledice niso odpravljene, je nesporno," je sklenil Hršak.

DLGV: Vlada ravna državotvorno in pravično
"Prosti pad in spirala propada - to je stanje naših javnih financ. Mogoče so te besede trenutno pretirane, jutri pa bo to realnost," je izjavil vodja poslanske skupine DLGV-ja Rihard Braniselj. Reševanje tega problema z dodatnim zadolževanjem pa pomeni, da bomo odvisni od tuje pomoči, ki nikoli ni zastonj, je nadaljeval. Sloveniji dodatno zadolževanje jemlje edino, kar ji je v mednarodni skupnosti od suverenosti zares ostalo - to je fiskalna suverenost in samostojnost.

"Z različnimi oblikami integracije smo veliko oblik suverenosti že izgubili. Ne pustimo, da nam bodo drugi upravljali državo in da bo fiskalna politika taka, kot jo bo vodila Evropska komisija," je pozval Braniselj.

"Slovenija bo ostala socialna država"
Naslovil je kritike sindikatov, da s temi ukrepi Slovenija ne bo več socialna država. Nasprotno, Slovenija bo tudi po teh ukrepih, ki jih vsebuje zakon o uravnoteženju javnih financ, ostala to, kar je zapisano v ustavi, je zatrdil. Obenem se ne sme dopustiti, da gospodarstvo plača še dodatno ceno, saj bi pregorelo. "Treba mu je pomagati, da bomo breme nosili vsi, pošteno in odgovorno," je sklenil.
SLS: Najšibkejši ne bodo usodno prizadeti
Tudi vodja poslanske skupine SLS-a Mihael Prevc je prepričan, da vladni ukrepi najšibkejših slojev ne bodo zelo prizadeli, obenem pa je tudi on poudaril, da morajo breme krize nositi vsi. Zaveda se, da krize niso povzročili ne delavci ne javni sektor, "vendar je brez njihovega razumevanja ne moremo rešiti".

Poudaril je, da prvi sklop vladnih ukrepov reže javno porabo, v pripravi pa je tudi obširen sklop ukrepov, ki bodo naslovili prihodkovno stran proračuna. Nesprejetje prvega sklopa pa bi državo potisnilo stran od držav Evropske unije in kriza bo ostala, meni predstavnik SLS-a.

NSi: Vse je še odprto
V imenu NSi-ja je Matej Tonin poudaril, da ukrepi ne bodo prizadeli najšibkejših, saj so urejeni selektivno. Poleg tega je še vse odprto - o vsebini ukrepov se še vedno pogovarjajo tako znotraj koalicije kot s sindikati, in tako bo ostalo do samega sprejema zakona, je dejal Tonin.

"Gre za pravično razdelitev bremen"
"Realni sektor je v zadnjih treh letih nosil težko breme. Plače so se znižale, 60.000 ljudi je izgubilo delo, medtem ko se plače v javnem sektorju v glavnem niso nižale, dodatno zaposlenih pa je 8.000. Gre za pravično porazdelitev bremen krize," je dejal NSi-jev poslanec. Po njegovih besedah se sindikati javnega sektorja, ki napovedujejo stavko in referendum, ne zavedajo resnosti položaja, saj bi zavrnitev ukrepov na referendumu tehnično ustavila kakršne koli druge spremembe.

Lani proti, letos za. Kaj se je spremenilo?
Stranke so dobile novinarsko vprašanje, kaj se je - poleg vlade - spremenilo v zadnjem letu, da so koalicijske stranke lani reforme na referendumu zavračale, letos pa so pozivi drugačni.
Tonin je odgovoril, da reformni zakoni, ki jih je lani sprejemala Pahorjeva vlada, niso bili usklajeni, niso imeli takojšnjih učinkov, poleg tega so bili ti relativno majhni. Trenutne reforme pa imajo takojšnje in tudi veliko večje javnofinančne učinke, je zatrdil. "Mogoče se bo zdaj opozicija tako obnaša, da če smo mi njihovim predlogom nasprotovali, bodo tudi zdaj oni. Ampak to je napačno, ker bomo škodo občutili vsi," je izjavil.
Poleg tega se je po njegovih besedah spremenilo poznavanje javnofinančne slike, saj so ob prevzemu vladnih poslov ugotovili, da je ta "veliko bolj dramatična, kot se je zdela".
Kje je obljubljena zaščita družine?
Poleg tega so stranke iz vrst novinarjev prejele opomin, da je denimo SDS še lani zagovarjal družini prijazno politiko in podal obljubo, da ne bo ukinjal brezplačnega vrtca za drugega otroka, NSi pa je poudarjal, da bo ščitil družino - zdaj pa bi denimo zarezali v porodniške dopuste.

Tomčeva je odgovorila, da ti ukrepi niso dolgoročna politika, temveč intervencijski ukrep, ki bo trajal določen čas. "Dolgoročna usmeritev ostaja enaka in prepričana sem, da bodo ti transferji prišli nazaj, v takšni ali drugačni obliki," je izjavila. Tonin pa je dodal, da če so bremena krize res pravično porazdeljena, jih morajo nositi vse skupine prebivalstva. Poleg tega so na vladi prvi predlogi za krnitev nadomestila za porodniško predvidevali skrajšanje trajanja z 12 na šest mesecev; stranke pa so s pogajanji dosegle mnogo ugodnejšo ureditev. Tako so uvedli cenzus za ukrepe pri 625 evrih prihodka na družinskega člana.