Dalibor Matijević je odraščal v skromnem priseljenskem okolju, zaradi česar je zgodaj razvil socialni čut, ki ga zdaj uspešno prenaša v podjetništvo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Foto: Osebni arhiv
Dalibor Matijević je odraščal v skromnem priseljenskem okolju, zaradi česar je zgodaj razvil socialni čut, ki ga zdaj uspešno prenaša v podjetništvo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi na celotnem območju nekdanje Jugoslavije. Foto: Osebni arhiv

Mobilna aplikacija bo namenjena vsem, predvsem pa ljudem iz socialno šibkejših družin, saj bo omogočala vpogled med izdelke, ki bodo od 30 do 90 odstotkov cenejši. Dobaviteljem bomo pomagali, da ne mečejo stran blaga pred potekom roka, ali blaga z embalažo, ki je rahlo poškodovana, ali takega, ki ga nihče ne želi kupiti. S tem bodo privarčevali tudi sami ‒ tako svojo najnovejšo inovacijo pojasni inovator, vizionar, ustanovitelj podjetja Robin Food in otrok priseljenskih staršev ‒ Dalibor Matijević, ki je gost v oddaji NaGlas! na TVS 1 ob 12.40.

Rodili ste se v Sloveniji, staršem priseljencem. So vas skromne razmere, v katerih ste odraščali, spodbudile k podjetniški poti?
Tako je. Skromne razmere so me nekako spodbudile, živeli smo v majhnem skromnem stanovanju, ampak smo imeli vse ostalo, ljubezen, toplino, hrano, tisto, česar na Balkanu enostavno ne manjka. Doživel sem zelo lepo otroštvo, še posebno v sobivanju z naravo.

Še kot otrok ste mami pomagali pri izbiranju izdelkov v trgovini. Od kod ta odločenost?
To je bilo nekako v meni, ne vem kako, nekdo se mora roditi z nekim darom, čutom in takrat se je že nekako začelo vse skupaj.
Socialni čut ste razvili že zelo zgodaj in ga prenesli v podjetništvo. Ali to sploh gre skupaj?
To se enostavno mora ujemati, tako kot tehnološka kot ekonomska plat: socialna in kapitalistična oziroma ekonomska plat se morata nekako spajati, če želimo ta planet narediti lepši.

Samo v Evropi se 120 milijonov ton hrane vrže stran, kar pomeni, da 50 milijard evrov letno vržemo skozi okno oziroma na odpad. Robin Food rešuje to problematiko, da povezuje deležnike v prehrambni verigi, tiste, ki imajo presežek in kar koli na zalogi, da torej pomagajo tistim, ki nimajo, oziroma socialno ogroženim z namenom pomagati, da ti dosežejo tisto osnovo.

Dalibor Matijević

Ustanovili ste podjetje Robin Food. S čim se pravzaprav ukvarjate?
Če pogledamo celotno problematiko zavržene hrane po svetu: samo v Evropi se 120 milijonov ton vrže stran, kar pomeni, da 50 milijard evrov letno vržemo skozi okno oziroma na odpad. Robin Food rešuje to problematiko, da povezuje deležnike v prehrambni verigi, tiste, ki imajo presežek in kar koli na zalogi, da torej pomagajo tistim, ki nimajo, oziroma socialno ogroženim z namenom pomagati, da ti dosežejo tisto osnovo.
Kakšne so vaše izkušnje s trgovinami v Ljubljani in v Mariboru?
Do danes super. Eno trgovino smo morali konec lanskega leta zapreti zaradi vseh finančnih težav, ampak ljudje so jo zelo lepo sprejeli. Robin Food se je zelo lepo aktiviral in mislim, da smo začeli eno zelo lepo pot in v nadaljevanju se bo ta pot zelo lepo razširila.
Zdaj prihaja najnovejša inovacija – mobilna aplikacija, ki bo vsem ljudem omogočila vpogled v ponudbo viškov hrane. Kaj vse prinaša?
Mobilna aplikacija bo popolnoma brezplačna, ljudje si bodo lahko prenesli na svoj mobilni telefon in bodo imeli svojega Robina Fooda ves čas v žepu. Govorimo o drugačni aplikaciji, ki ne bo ponudila le izdelkov z znižanimi cenami, ampak bo Robin Food tudi ozaveščal ljudi, kaj se dogaja v svetu v zvezi s hrano. Vsak bo lahko del skupnosti ‒ če si v Robinu Foodu, nekaj pomeniš.
Kje vse bo delovala ta aplikacija?
Prva je regija Adriatic, ki zavzema Slovenijo, Hrvaško, Bosno, Srbijo, Makedonijo – tukaj, kjer lahko po ustaljenih poteh nadaljujemo svojo pot s to aplikacijo.

Komu je pravzaprav namenjena?
Namenjena je predvsem šibkejšim družinam, tistim, ki si ne morejo privoščiti več, da bi lahko imeli kakovostnejše življenje, osredotočili smo se predvsem na te ljudi, čeprav je Robin Food odprt za vse. Želimo pomagati dobaviteljem, da ne mečejo teh zalog blaga stran. K temu želimo aktivirati tudi to drugo stran.

Ali bodo dobavitelji na ta način privarčevali?

Absolutno.
Koliko cenejša je ta hrana?
Če govorimo o zelo dobrem roku, če je embalaža le rahlo poškodovana ali tega blaga določeni kupci ne želijo več kupiti, govorimo o popustih od 30 do 90 odstotkov na izdelek.
Bo lahko aplikacija preprečila morebitne zlorabe, denimo pri humanitarnih akcijah, pri katerih so, vemo iz preteklosti, podjetja ogroženim v poplavah, denimo, podarjala veliko hrane, ki je potem končni uporabniki niso dobili zastonj, ampak so jo morali kupiti na črnem trgu ...
Robin Food želi aktivirat tudi humanitarno mrežo, jo vpeljati v robinfoodovsko skupnost sámo in omogočiti transparentnost, zaupanje deležnikov, ki hrano donirajo – da točno vedo, do katerih uporabnikov pride določena hrana, ne da bi seveda podali osebne informacije o teh ljudeh, in da lahko tvorimo neko zaupanja vredno skupnost.
Je vaše podjetje socialno podjetje?
Drži, smo socialno podjetje, imamo nekako socialo v sebi, čeprav se zavedamo, da mora tudi socialno podjetje preživeti, mora ustvariti prihodke, ker je to konec koncev biznis. Se zavzemamo za to, da smo konec koncev drugačni, da smo po socialni plati kot podjetje.
Kje pa boste zaslužili?
Imamo različne prihodke, ki jih ustvarjamo znotraj aplikacije. Torej, od provizije na prodajo s strani dobaviteljev oziroma tistih, ki blago prodajajo, do tega, da poskusimo določene licence dati v uporabo blagovne znamke. Skratka, različni modeli so znotraj aplikacije, da je vzdržna.
Dajete kapitalizmu človeški obraz. Je to mogoče?
Želimo, da vemo, da kapitalizem ni samo tisto videnje brez čustev in korakanje proti ustvarjanju kapitala ‒ mi želimo delati za ljudi, za naravo, za ves ta planet, da naredimo vsi skupaj vozlišče, ki je na najvišji ravni.

S trgovino ste omogočili neposrednejši stik ljudi s trgovci, kar marsikje pogrešajo …
Zavedati se moramo, da nismo roboti, ampak da smo še vedno potrebni nekega čutenja, odnosa – predvsem, da se lahko pogovorimo in tudi komu kaj zaupamo.
Vaši starši prihajajo iz Bosne. Kako pogosto hodite v Banjaluko, vzdržujete stike s sorodniki?
Nekajkrat na leto. Res, da se to preteklih nekaj letih ni zgodilo, zaradi vseh obveznosti, ampak skušam vzdrževati te stike, da stopimo iz teh meja in pogledamo niže dol. Ne treba daleč, da bi videli, kaj imamo tukaj v Sloveniji, da cenimo tisto, kar imamo, ker ljudje tam, na jugu, živijo v precej slabših razmerah.
Kaj so še novi izzivi pred vami?
Izzivi so vedno, ampak so dobrodošli, ker se je treba nekako spoprijeti z njimi, postati prijatelj z njimi, tako da izzivi so in vedno bodo. Balkan je izziv že sam po sebi, predvsem zaradi ljudi, njihove mentalitete, spreminjamo njihov um, da dosežemo nekaj pozitivnega.
Spremeniti želite razmišljanja in navade …
Tako je.

Dalibor Matijević