Resolucijo, ki določa 23. avgust kot dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, so evropski poslanci sprejeli na podlagi praške deklaracije iz leta 2008. Med drugim je v resoluciji zapisano, da morajo spomini na tragično preteklost Evrope ostati živi, da bi lahko postavili temelje za spravo, ki temelji na spominu in resnici. Evropska integracija pa je postala odziv na trpljenje, ki sta ga ljudem povzročili obe svetovni vojni in nacističen režim, ki je vodil v holokavst in širitev totalitarnih komunističnih režimov.

Od leta 2012 dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov uradno praznujemo tudi v Sloveniji. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v poslanici poudaril, da je resolucija evropskega parlamenta del idejne in vrednotne podlage, ki je tlakovala pot k temu, da bi sleherna žrtev totalitarizmov, ki je svojo tragično usodo doživela na ozemlju Slovenije, našla dokončni mir in pokoj.

Letošnji dan spomina pa je po mnenju Brgleza priložnost, da se zazremo v skupno prihodnost, saj živimo v času, "v katerem so dojemanja naših izkustev ter oblikovanje naših misli znova na preizkušnji". Brglez je ob tem poudaril, da lahko sprejetje navidezne resnice zaradi njene priročnosti in preprostosti hitro privede do tega, da nestrpnost premaga sprejemanje. "Srž našega upora moramo najti v naši zavezanosti demokraciji, solidarnosti ter spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin, ki pripadajo slehernemu človeku zgolj zaradi tega, ker je človek," je zapisal Brglez.

Predsednica NSi-ja: Spomenik moramo uporabljati
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak je ob dnevu spomina položila venec k spomeniku sprave na Kongresnem trgu v Ljubljani in ob tem dejala, da "imamo različne poglede na življenje in na svet, vendar vsi živimo v isti deželi, ki jo imamo nadvse radi". "Če hočemo živeti v miru in če želimo, da Slovenija napreduje, se moramo med seboj spoštovati in izkazovati spoštovanje do vseh žrtev nasilja."

Ob tem je poudarila, da ima Slovenija zdaj končno spomenik, ki je namenjen vsem žrtvam in ga je treba uporabljati ob različnih priložnostih tako za žrtve fašizma, nacizma in komunizma kot tudi za žrtve vojn ter revolucionarnega nasilja. Poudarila je še, da nas mora spomenik povezovati in hkrati spominjati na grozljive čase iz naše preteklosti. "Opominja nas, da se grozote ne ponovijo. Ta spomenik je tudi opozorilo, da moramo živeti drugače, da se moramo med seboj bolj spoštovati," je še dejala Novakova.

Poklon namestnika ameriškega veleposlanika
Slovesnost ob spominskem dnevu je bila tudi pred ameriškim veleposlaništvom in tamkajšnjo spominsko ploščo, ki jo je leta 2014 odkril nekdanji veleposlanik Joseph A. Mussomeli. Namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rane je na slovesnosti poudaril, da je namenjena počastitvi in žalovanjem tistih, ki so hrepeneli za mirom.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver pa je poudarila, da plošča časti tudi ljudi, ki so se borili za osamosvojitev Slovenije. Ob tem je izrazila željo, da bi v Sloveniji končno pokopali vse žrtve totalitarizmov in počastili spomin nanje. Dodala je, da želi, da stremimo k resnici, pravici in spravi.

V ljubljanski stolnici je pomožni škof Franc Šuštar daroval mašo ob današnjem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi EU-ja.