Eden izmed pomembnih ukrepov za zmanjševanje neenakosti na podlagi spola je preprečevanje poseganja v spolno avtonomijo žensk, je opozoril varuh človekovih pravic Peter Svetina. Po njegovem pozivu naj odločevalci kaznivo dejanje posilstva opredelijo skladno z mednarodnimi standardi, po katerih so spolna dejanja dovoljena, če vanje privolijo vsi vpleteni. Vlada je sicer že pripravila spremembe kazenskega zakonika v tej smeri.

Med epidemijo kar petina več nasilja nad ženskami

V društvu SOS telefon in v delu društva Iskra so se zaradi približno za petino več nasilja nad ženskami in v družini med epidemijo obrnili po pomoč na kabinet premierja Janeza Janše in pristojne ministre. Z izjavo so jih pozvali k zagotovitvi razmer, v katerih bodo žrtve lahko prijavile nasilje in jih ne bo nihče več obtoževal, da so za nasilje krive same.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je poudarila, da jim po mesecu kampanje za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva samo ja pomeni ja ogromno pomeni, da se o tej temi še govori in da se med ljudmi vzpostavi ničelna stopnja tolerance do spolnega nasilja in nadlegovanja. Žrtve so v družbi deležne velike stigme, obsojanja in krivde, zato pogosto ne spregovorijo. Delovanje inštituta in sorodnih nevladnih organizacij je tako usmerjeno v zaščito žrtev, da bi bile, ko spregovorijo o zlorabah, ustrezno zaščitene tudi v sodnih postopkih.

Nadlegovanja tudi na delovnem mestu

Prav tako ukrepanje na področju, na katerem deluje, zahteva Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Pri pripravi nacionalnega načrta za okrevanje naj bo upoštevan tudi glas žensk, treba je vlagati v javni sektor in širiti storitve v dolgotrajni oskrbi, pripraviti spodbude za zaposlovanje mladih žensk in zajeziti prekarno delo, so našteli.

ZSSS se je pridružila kampanji Evropske konfederacije sindikatov, ki poziva države k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. "V času ukrepov, uvedenih za zajezitev širjenja koronavirusa, se je povečalo nasilje v družini in v partnerskih odnosih ter na delovnih mestih. Še zlasti se je povečalo število napadov na delavke in delavce, ki delajo v prvih bojnih vrstah, kot so zdravstveni delavci in oskrbovalci, prevozniki, čistilci in zaposleni v trgovinah, med njimi je veliko žensk," so opozorili v sindikatu.

V ZSSS-ju pravijo, da so ministrstvo za delo in vlado večkrat pozvali, naj nemudoma začne postopek ratifikacije konvencije, saj bi se s tem Slovenija pridružila prvim evropskim državam, ki so že ratificirale konvencijo (prva jo je Italija) in dale "jasen signal, da sta nasilje in nadlegovanje v sferi dela nesprejemljiva". Konvencija države in delodajalce zavezuje tudi k ublažitvi vpliva nasilja v družini, tudi kadar je delovno mesto dom zaposlenega, spodbuja ukrepe, kot so dopust za žrtve, začasna zaščita pred odpuščanjem ter druge oblike podpore žrtvam nasilja v družini na delovnem mestu. Nadlegovanje se vse bolj seli tudi na splet. Trend dela na domu se nadaljuje in s tem povečano tveganje za nasilje ostaja realnost, opozarjajo.

Več brezposelnih mladih žensk

V sindikatu Mladi plus pa poudarjajo, da položaj žensk na trgu dela in posledično v družbi pomembno določajo procesi prekarizacije, diskriminacija, normalizirano nadlegovanje, vsakodnevni seksizem, omejujoče spolne vloge in ogromne količine neplačanega dela. V starosti od 15 do 25 let je 80 odstotkov žensk zaposlenih za določen čas, medtem ko je delež moških v takih zaposlitvah manj kot 60 odstotkov.

V zadnjem času je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah, pravijo in dodajajo, da je razlog za to predvsem visoka stopnja brezposelnosti med njimi in porast prekarnih oblik dela. Brezposelnost žensk je v starostni skupini od 25 do 34 let za okoli tri odstotne točke višja od brezposelnosti moških.

"Razlogi zanjo se velikokrat skrivajo v pričakovanjih delodajalcev, da bodo delavke šle na porodniški dopust, da bodo večkrat izkoristile bolniško odsotnost (zaradi skrbi za otroke ali starejše), ali domnevi, da bodo ženske družinsko življenje postavljale pred službo," so zapisali in dodali, da delodajalci vse prevečkrat na to gledajo kot na tveganje in potencialno dodaten strošek, zato so zaposlovanju žensk manj naklonjeni.

Sočasno se dostopnost storitev – predvsem skrbi za starejše – prej omejuje kot razširja, kar zaradi družbeno določenih spolnih vlog pomeni vedno več neplačanega dela žensk, ki pogosto pomeni njihovo odsotnost s trga (plačanega) dela.

Revščina ostarelih žensk

Opozarjajo tudi na revščino starejših žensk. "Ženske so delovno aktivne manj kot moški, težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto slabše karierne možnosti kot moški. Posledica nizke plače je tudi nizka pokojnina, ta pa je velikokrat prenizka, da bi upokojenkam omogočala dostojno življenje," so zapisali v sindikatu Mladi plus in dodali, da gre podobno pričakovati tudi za naslednje generacije žensk, ki mogoče šele vstopajo na trg dela.

"Ženske so največje žrtve in hkrati tudi največje borke te epidemije. Trg dela in ukrepi države niso primerno obravnavali našega položaja, zato se je v tem času bolj povišala brezposelnost žensk, bolj smo podvržene prekarnosti, imele smo večje izgube prihodkov in z vsem tem so se razlike med spoloma samo še povečale. Ob vsem tem pa so hkrati večinoma prav ženske tiste, ki so nase prevzele še večji del gospodinjskega in skrbstvenega dela ter v času zaprtja šol in vrtcev ob svojem plačanem delu prevzele še vlogo vzgojiteljic in učiteljic, skrbele za zdravje svojih otrok kot tudi starejših družinskih članov," pravi predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc.

Tudi v Inštitutu 8. marec poudarjajo, da je epidemija neenakosti še poglobila. V še dodatno ranljivem položaju so se znašle matere samohranilke. V anketi, ki so jo izvedli, in v kateri so med anketiranci prevladovale ženske, so poročali o povečanju izčrpanosti in velikih stiskah ob usklajevanju vseh vlog, ki jih opravljajo znotraj lastnega gospodinjstva.

Nevladne organizacije opozarjajo na "slabšanje položaja žensk med epidemijo"

Predstavnice nevladnih organizacij so opozorile na "slabšanje položaja žensk med epidemijo covida-19". Kot je zatrdila Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus, so ženske največje žrtve in največje borke epidemije. Dejala je, da trg dela in ukrepi države se v zadnjem skoraj letu epidemije covida-10 niso ustrezno naslovili težav žensk. "Zato se je v tem času bolj povečala brezposelnost žensk, ženske so bolj podvržene prekarnosti, utrpele več izgub prihodkov in posledično so se razlike med spoloma le še povečale. Ob tem so ženske nase prevzele še večji del gospodinjskega in skrbstvenega dela, poleg opravljanja svoje službe so postale še vzgojiteljice, učiteljice, skrbele za zdravje svojih otrok in še starejših družinskih članov," je izpostavila.

Planšakova pa je dodala, da ženske zase zahtevajo varno okolje, da "lahko posežemo po prihodnosti, kjer bomo vsi enakovredni". Dotaknila se je tudi do spolnega nadlegovanja v univerzitetnem prostoru in opozorila, da je nasilje, nadlegovanje in trpinčenje še vedno nekaj, kar doleti skoraj vsako mlado žensko. V univerzitetnem okolju so zaskrbljujoči odsotnost pravilnikov ali pomanjkljivosti v pravilnikih, saj potem velja, da "brez zakona ni zločina".

Predstavnica društva Iskra Sara Svati Sharan je dodala, da je nasilje nad ženskami skupni problem. "Kot družba smo dolžni zagotavljati pogoje, v katerih bomo vsi in vse nasilje dovolj zgodaj prepoznale, in okoliščine, v katerih se bodo ženske počutile dovolj varne in opolnomočene, da bodo o nasilju zmogle sploh spregovoriti," je poudarila. Zato se morajo zagotoviti pogoji, da bodo ženske, ko se odločijo za izhod iz nasilja, prejele takšen odziv od policije, socialnih delavcev, tožilcev in sodišč, ki jih bo v največji možni meri zaščitil pred nadaljnjim nasiljem oz. ga prekinil. "Nujno moramo zagotoviti družbeno stanje, ko ne bodo s strani nikogar več deležne obtožb, da so za nasilje krive same," je izpostavila.

Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je dodala, da se novinarji, fotoreporterji, snemalci soočajo z vse več napadi in spodkopavanjem medijske svobode, pri čemer izstopajo blatenja novinark kot žensk, tako v osebnem kot profesionalnem smislu. "Kritične novinarke nismo več le tarče kritik, ampak tarče sistematičnih in načrtnih omejevanj našega dela in ob enem organiziranih podcenjevanj, tudi iz vladnih vrst, in nenehnih poskusov, da bi nam izpodbili verodostojnost," je opozorila. Kot je poudarila, hočejo le opravljati svoje delo, a odgovornost, da jo lahko opravljajo v še naprej v ustreznih pogojih, pa ni samo njihova.

"Prihodnost Evrope in Slovenije je ženska, ki se lahko brezplačno šola v javni šoli, ki je dostojno plačana, ima dostop do zdravstva, živi v primernem stanovanju, izbira, ali bo imela otroke, kdaj, koliko in na kakšen način, ter izbira, ali bo živela sama ali s partnerjem, partnerko, izbira svojo vero, spol in prepričanje. Je tudi varna pred nasiljem vseh vrst," pa je prepričana Barbara Rajgelj iz Pravne mreže za varstvo demokracije. In, kot je dodala, je prihodnost Slovenije in Evrope ženska, ki vse to ne zahteva le zase, ampak tudi za druge, prav tako odloča svobodno o tem, zakaj, kje, s kom in proti komu bo protestirala.