Po odloku, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, bi bil glasovalni dan na referendumu nedelja, 4. maja, pred katero bi potekali prvomajski prazniki in počitnice. V to obdobje bi padla tudi konec volilne kampanje in predčasno glasovanje. "Določitev dni predčasnega glasovanja v času praznikov in počitnic in dneva glasovanja takoj za njimi pa že sama po sebi otežuje in ovira učinkovito uresničevanje pravice glasovanja na referendumu," so zapisali ustavni sodniki.

DZ mora zdaj v sedmih dneh razpisati nov odlok z novim datumom referenduma.

Irgl: Spet zaušnica vladi
"Gre že za drugo zaušnico tako koaliciji kot vladi Alenke Bratušek, prvič se je to zgodilo ob nepremičninskem davku," je na novinarski konferenci v odzivu na odločitev sodišča dejala poslanka SDS-a Eva Irgl.

Ob tem je ocenila, da bi bil najboljši datum za izvedbo referenduma 25. maj, ne samo zaradi najnižjih stroškov in najverjetneje najvišje udeležbe, ampak tudi zaradi same vsebine referenduma, saj da so vprašanja o arhivskem gradivu "prvovrstna evropska tema". Zato je napovedala, da bo v DZ ponovno vložila odlok in predlagala 25. maj za izvedbo referenduma ter izrazila veselje, da so "naši argumenti pred sodiščem uspeli".

PS: Sodišče ponovno prekoračilo pooblastila
Iz PS-ja so sporočili, da so nad odločitvijo ustavnega sodišča presenečeni in zaskrbljeni. Menijo, da je sodišče ponovno prekoračilo pooblastila in prevzelo vlogo zakonodajalca. "Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da je ustavno sodišče kar samo določilo vsebino zakonske materije in prepovedalo izvajanje referendumov in lokalnih ter državnozborskih volitev v času poletnih, jesenskih in zimskih šolskih počitnic ter vseh praznikov ter dni pred prazniki in po njih. Posebej presenetljivo je, da je ustavno sodišče samo določilo materijo, ki bi jo moral določati zakon o referendumu in ljudski iniciativi. S kreativno interpretacijo 16a člena tega zakona je namreč sodišče kar samo zapovedalo, kdaj naj se v državi ne izvajajo volitve in referendumi," so zapisali.

Ob tem so dodali, da se zdi, kot da v Sloveniji dobivamo vladavino (ustavnih) sodnikov ter da je odločitev prehitra in ne dovolj pretehtana, kot taka pa ne bo pozitivno vplivala na uresničevanje ustavnega načela pravne države.

Lukšič: Ustavno sodišče "preseglo mero dobrega okusa"
Tudi prvak SD-ja Igor Lukšič in vodja poslancev te stranke Matjaž Han sta bila kritična do odločitev ustavnega sodišča, s katerimi ta po njunem mnenju presega svojo vlogo, to je varstvo nad ustavno ureditvijo. Določanje datuma referenduma, ki je v pristojnosti DZ, gotovo ni niti ogrozilo ustavne ureditve niti ne kršilo ustave, ocenjuje Lukšič in dodaja, da bi "v skladu s tem, kar ustavno sodišče počne, mirno lahko določilo celo datum". Po Lukšičevem mnenju je ustavno sodišče "preseglo mero dobrega okusa v skladu z vlogo, ki jo ima".

Han dodaja, da se je v zadnjih odločitvah ustavno sodišče prevečkrat postavilo na polje izvršilne in zakonodajne oblasti. "Ustavno sodišče zadnje čase deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno," je dejal in dodal, da je ustavno sodišče v tokratni odločbi navajalo bolj moralne kot pa pravne argumente.
Veber: Pametno bi bilo razmisliti o referendumskem dnevu
Predsednik DZ-ja Janko Veber pa je ocenil, da je sodišče z odločbo o odpravi odloka o razpisu referenduma o arhivski noveli le "legaliziralo" prejšnje zadržanje odloka. Veber se je zavzel za to, da DZ o novem datumu referenduma najde čim širše soglasje, obudil pa je tudi razmislek o morebitni določitvi referendumskega dne. Bi ga pa presenetilo, pravi, če bi ustavno sodišče tudi določilo datum referenduma. "K sreči se to ni zgodilo, saj bi s tem poseglo v pristojnost DZ," je ocenil predsednik DZ.

Po njegovem mnenju bodo že v petek stekla usklajevanja glede novega odloka o razpisu referenduma. Naprej pričakuje pogovore v koaliciji, bo pa po njegovih besedah veljalo prisluhniti tudi vsem ostalim strankam, zato da dosežejo dogovor, ki bo sprejemljiv za veliko večino v parlamentu.

Roki za določitev datuma referenduma začnejo teči znova. Sedaj, ko imamo omejitev za razpis referenduma, pa bi po Vebrovem mnenju veljalo razmisliti o določitvi referendumskega dne. To je, kot pravi, predvsem izziv za stroko. Si pa predsednik DZ-ja ne predstavlja, da bi v zakon vnesli, da za obdobje prvomajskih praznikov ali katerih drugih praznikov ne bi bilo dovoljeno razpisati referenduma.

Ribičič: Ustavnemu sodišču ne moremo ničesar očitati
Nekdanji ustavni sodnik in profesor na pravni fakulteti v Ljubljani Ciril Ribičič je v Odmevih poudaril, da je ustavno sodišče v svoji odločitvi izhajalo iz tega, da mora biti postopek pravičen. "To ni neka novost. Ustavnemu sodišču tokrat ne moremo očitati, da je preveč poseglo v zakonodajno vejo oblasti, niti da je odstopalo od svojih prejšnjih stališč. Glasovanju na referendumu je vedno dajalo zelo veliko vlogo, zelo podobno volilni pravici. In pri tem vztraja tudi tokrat," je poudaril.

"Zato je izvedlo strogi test in terjalo stroge pogoje za to, da ugotovi, da je postopek res pošten in da bi bila odločitev, ko gre za določitev datuma, sorazmerna. V tem primeru po oceni ustavnega sodišča ni bila in je zato odpravilo odlok," še dodaja Ribičič.

Če bi dopustili, da volilni odbori, ki so bili sestavljeni za evropske volitve, opravljajo tudi dela za referendum, potem bi lahko tiste stranke, ki niso zastopane v Evropskem parlamentu, so pa v DZ-ju (PS, SLS in DL), izpodbijale njihovo sestavo. Po njegovem mnenju je treba pretehtati, ali to pomeni nevarnost za samo veljavnost referenduma. Z isto dilemo bi se po njegovih besedah srečali tudi, če bi referendum potekal sočasno z lokalnimi volitvami.
Bo dostop do arhivov otežen?
Podpise za vložitev referendumske pobude je začel zbirati SDS s prvopodpisano poslanko stranke Irglovo. Razpis referenduma so podprli tudi v SLS-u, ki pa pri zbiranju podpisov ni sodeloval. Po mnenju pobudnikov arhivska novela zapira arhive Udbe z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji.
Strokovnjaki se po besedah Irglove zavedajo, da bo šlo ob anonimizaciji nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. To pa pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov. Predlagatelji zakona po drugi strani menijo, da se arhivi s tem ne zapirajo in da se s tem približujemo ureditvam v drugih državah.