Po seji vlade so namreč iz vladnega urada za komuniciranje sporočili, da bodo glede davka na nepremičnine potrebna še nekatera usklajevanja, tako da bo vlada o njem odločala naslednji četrtek.

Napoved davka je še posebej razburila upokojence, kmete in podjetnike. Ti namreč opozarjajo, da bodo nekateri višje zneske težko poravnali. Do zakona, za katerega je predvidena obravnava po nujnem postopku, so kritični tudi v opoziciji in verskih skupnostih. Vlada si od davka prihodnje leto obeta 205 milijonov evrov.

Pred sejo vlade je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec dejal, da bo predlagan nepremičninski davek prehudo obremenil upokojence. Njegova stranka bo zakon podprla, če bo ta usklajen z Zvezo društev upokojencev. Erjavec je spomnil, da je bilo po tako imenovanem Jazbinškovem zakonu odkupljenih veliko stanovanj, ki pa jih v tem trenutku ni mogoče prodati, "ker je nepremičninski trg mrtev".

"Zakon ne sme povzročiti družbenih nemirov"
Vlada mora po njegovih besedah pripraviti zakon, ki ne bo povzročil družbenih nemirov, vendar priznava, da so predvideni učinki zakona že vračunani v predlogu proračuna za prihodnji dve leti. A če bo šel zakon v takšni obliki, kot je zdaj predlagan, naprej, ga ljudje ne bodo mirno sprejeli, meni Erjavec.

Zakon bi bilo tudi treba pripraviti tako, da bi vzdržal vsako ustavno presojo, s katero sicer grozi več akterjev, od Cerkve do nekaterih gospodarstvenikov, svari Erjavec. Obenem pa mora zakon po njegovih besedah zaščititi socialno najbolj ogrožene, saj bi bilo "nepošteno, da bi udaril tiste, ki že tako ali tako najtežje prenašajo krizo".

V koaliciji so sicer različna stališča glede zakona, tudi glede obdavčitve sakralnih objektov. Erjavec meni, da bi lahko bili davka oproščeni objekti, v katerih se izvaja verska dejavnost, drugi objekti v lasti cerkvenih skupnosti pa naj bodo, kot pravi, obdavčeni po enakih merilih kot vsi drugi.

Razdeljena javnost
Kot je za Radio Slovenija poročala Maja Derčar, je javnost mnenjsko razdeljena. Naj bo davčna stopnja višja za drugo in vse preostale nepremičnine ali naj bodo vse, rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine, obdavčene enako? Za rezidenčne stanovanjske nepremičnine je namreč predvidena davčna stopnja v višini 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa v višini 0,5 odstotka. Za poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih nepremičnin, je predvidena 0,75-odstotna obdavčitev, za energetske nepremičnine 0,4-odstotna, kmetijske stavbe bi bile obdavčene 0,3-odstotno, druge stavbe, med njimi tudi sakralni objekti, pa s stopnjo 0,5 odstotka.

Bo davek povzročil zmedo?
Zbornica davčnih svetovalcev opozarja, da bodo v primeru 0,5-odstotne davčne stopnje na vikende lastniki nanje prepisovali družinske člane in bo zmeda, je poročala Derčar. Davek bi se nanašal tudi na črne gradnje. Po zdajšnjem predlogu zakona bi bile te obdavčene trikratno.

Davčni strokovnjaki bi ekscesne primere, ko posamezniki z zelo nizkimi dohodki živijo v nepremičninah z visoko vrednostjo in plačila ne zmorejo, uredili tako, da bi si država davek vzela šele takrat, ko bi bilo to premoženje prodano. Predlagajo tudi, da bi bila davčna osnova le 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, tako bi ublažili posamezne pomanjkljivosti v vrednostih množičnega vrednotenja. Zaradi političnih usklajevanj bo zakon o davku na nepremičnine na vladi potrjen morda šele prihodnji teden.