To je pokazala raziskava, ki sta jo skupaj s soprogo dr. Ano Tkalac Verčič, predavateljico na katedri za marketing zagrebške Ekonomske fakultete, prav tako strokovnjakinjo za komuniciranje z javnostmi, izvedla pred desetimi leti. Zdaj ponovno pripravljata podobno raziskavo poročanja osrednjih informativnih poročil v Sloveniji in na Hrvaškem. "Mediji na obeh straneh so navijaški in pika," je bil kritičen Dejan Verčič, ki skupaj z družino že 15 leti živi vzporedno v Ljubljani in Zagrebu.

"Srbohrvaščina je še vedno tako privlačna za slovenske politike zato, ker so se je naučili v vojski ali pa jo slišali na morju in imajo občutek, da vedo, kaj govorijo. Kot kaže, bi radi pokazali, da govorijo druge jezike. Nekateri – kot predsednik države – rečejo 'so what' pa uporabljajo angleščino. Ti pa, ki angleščine ne obvladajo, pa to, kar imajo pri roki," je Verčič pojasnil, zakaj slovenski politiki pogosto uporabljajo besede v srbščini ali hrvaščini.

Kaj pomeni tepihovanje?
Spletna aplikacija Parlameter.si namreč pokaže, da je pregovor Kadija te tuži, kadija ti sudi najbolj citiran pregovor v srbščini ali hrvaščini v državnem zboru in da ga uporabljajo tako poslanci leve kot desne politične opcije, s predsednikom parlamenta dr. Milanom Brglezom na čelu. Posebej priljubljena v javnosti je tudi beseda tepihovanje. Gre za popolnoma novo besedo, ki ne spada ne v srbščino in ne v hrvaščino. To, da slovenski politiki uporabljajo srbohrvaščino, je za Dejana Verčiča "najlepši dokaz nepoznavanja lastnega jezika". "Ker ne znajo povedati v slovenščini, kar nekaj bleknejo, četudi te besede v resnici ne obstajajo, ker se slišijo tako nekako srbsko, hrvaško, kakor koli že. V resnici pa ne vedo, kaj govorijo." Verčič je poskušal dešifrirati besedo tepihovanje s prakso, s katero v "vojski neposlušnega kolega kdaj prebutajo, kar bi bilo dekiranje ali nekaj podobnega". V nekdanji JLA se je temu v srbščini reklo ćebovanje.

Vsi jeziki prenesejo vsa čustva
"Vsi jeziki prenesejo vsa čustva, in hrvaščina in srbščina in slovenščina. Meni se zdi tovrstna raba tujega jezika v pogovornem političnem jeziku izrazit izraz nepoznavanje lastnega jezika," je Verčič odgovoril na vprašanje, ali se morda srbohrvaščina več uporablja, ker prenese več čustev kot slovenščina. To, da samo še v Sloveniji uporabljamo izraz srbohrvaščina, pa je pojasnil takole: "Obstaja star mit, da je na drugi strani Kolpe vse skupaj isto, ne glede na to, kaj se je dogajalo, kaj se dogaja. Večina ljudi, tudi ko gre tja, sploh ne opazi, kaj se v resnici tam dogaja in kaj se je zgodilo, in še vedno živijo v neki fantazmi Jugoslavije, ki jih preganja 25 let."

Dvignemo roko in rečemo: 'Smo Slovenci'
Dejan Verčič sicer 15 let živi vzporedno, v Ljubljani in Zagrebu. Družino si je ustvaril s hrvaško strokovnjakinjo za odnose z javnostmi, dr. Ano Tkalac Verčič. Z otrokoma govorita vsak v svojem maternem jeziku tako, da sta oba dvojezična, tudi soproga se je naučila slovenščine. "Jaz se sploh ne doživljam kot Slovenec na Hrvaškem. Z družino živimo v obeh mestih, v Ljubljani in Zagrebu tako rekoč vzporedno in ni nikakršnega problema s tem prilagajanjem. Enostavno smo dvojezični, tako živimo in tako naj je," pravi.
Na vprašanje, ali je bil kdaj v Zagrebu v položaju, da se je moral boriti za trdi č, pa je Verčič dejal, da se ni treba boriti. "Gre enostavno za to, da večina ljudi tam ne razume, da obstaja trdi č na koncu priimka kot možnost. Takrat enostavno jaz ali moji otroci dvignemo roko in rečemo: 'Smo Slovenci', torej se Verčič piše z dvema trdima č in zadeva je urejena. Ni nikakršnih problemov nikoli."

Od prepira do znanstvene raziskave
Z nasmeškom se spominja, da sta se na začetku prepirala v angleščini, da nihče ni bil jezikovno podrejen: "Jaz z njo govorim slovensko, ona pa z mano govori hrvaško. Je pa res, da sva se na začetku prepirala v angleščini zato, da nihče ne bi imel prednosti." Eden od prepirov med strokovnjakoma za odnose z javnostmi je tako rezultiral z znanstveno raziskavo: "Pred leti v teh smešnih razmerjih med Slovenijo in Hrvaško sva se začela prepirati o tem, katera poročila so slabša, v katerih poročilih bolj črno slikajo drugo državo in na koncu sva rešila ves problem tako, da sva se odločila, da bova znanstveno izmerila. Naredila sva analizo vsebine osrednjih poročil tako na Hrvaškem kot v Sloveniji, potem tudi anketo, celo teorijo sva testirala in članek objavila v znanstveni reviji. Pravkar to isto raziskavo deset let pozneje ponavljava, zato ker naju zanima, kaj se je zgodilo v teh desetih letih ... Mediji na obeh straneh so navijaški in pika," je Verčič odgovoril na vprašanje, kako smo se v predhodni raziskavi odrezali slovenski mediji.