Enajsti oktober je mednarodni dan deklic, ki letos poteka z geslom Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost. Združeni narodi ugotavljajo napredek pri ugotavljanju položaja deklic, a še vedno je veliko deklic in deklet po svetu diskriminiranih, izkoriščanih in podrejenih. Kar 32 milijonov deklic ne obiskuje osnovne šole, številne so žrtve spolnega nasilja in prisilnih porok, skrbi pa tudi položaj deklet v Ukrajini, Afganistanu in Iranu.

Kako položaj deklic v Sloveniji in po svetu ocenjuje direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel in kateri izzivi so po njenem mnenju največji, si lahko preberete v intervjuju spodaj.

Ženske in deklice predstavljajo polovico svetovne populacije, vendar je njihov položaj v številnih pogledih precej slabši od položaja dečkov in moških. Kateri so poglavitni razlogi za to?

Najprej hvala, da se danes posvečate mednarodnemu dnevu deklic, in res je, položaj žensk in deklic je v številnih pogledih slabši od dečkov. Nekateri temu pojavu rečejo, da so deklice najbolj izpuščena in najbolj izolirana skupina na svetu, kajti diskriminirane so tako zaradi starosti kot zaradi spola. Če pa je pridružena še revščina in če so dekleta še pripadnice manjšinskih etničnih skupin ali če imajo druge oviranosti, potem je njihovo prikrajšanje pomnoženo, in to seveda vpliva na njihovo svobodo in na to, ali se sploh lahko svobodno gibljejo, vpliva na njihovo avtonomijo nad lastnim telesom, ki vključuje pravico do odločanja o tem, kaj bodo delale, s čim se bodo ukvarjale, kaj bodo oblekle, vpliva pa tudi na možnost šolanja in tega, da so deklice žrtve spolnega nasilja in prisilnih porok. Številnim deklicam so kršene pravice, v imenu tradicije in običajev pa se omejujejo njihova življenja.

Letos mednarodni dan deklic poteka z geslom Naš čas je zdaj – naše pravice, naša prihodnost. Poleg ozaveščanja o kršitvah njihovih pravic je pozornost usmerjena v opolnomočenje deklic. Bi morda lahko našteli nekaj deklet, ki so stopila v ospredje in glasno spregovorila o položaju deklic?

Najbrž vsi poznamo Greto, vsi vemo za Malalo. Vidimo pa lahko, da je na zelo mlada dekleta preložena odgovornost, da se sama bojujejo za res osnovne človekove pravice. Bojujejo se za pravico do izobraževanja, do šolanja, pravico do zdravega in čistega okolja. Greta in Malala ter nekatere druge deklice so izpostavljene ter v svetu prepoznavne in so zaradi tega tudi nosilke pozornosti in tudi odločanja, vendar pa je nujno, da prepoznamo tudi številne druge, ki se izpostavijo in ki s tem dejansko tvegajo svoja življenja, tvegajo, da jih zaprejo, tvegajo mučenje, bičanje. Pred enim mesecem so bili močni protesti deklic v Afganistanu, ker je tri milijone deklic ostalo zunaj šolskega sistema zaradi prepovedi šolanja. V Iranu protestirajo tudi mlada dekleta, in sicer zaradi diskriminatornih zakonov, zaradi katerih je umrla Mahsi Amini. Tudi tam zelo mlada dekleta tvegajo svojo varnost, da se lahko bojujejo proti tem zakonom, ki vplivajo na njihova življenja.

V zadnjih desetih letih je opaziti napredek pri svetovnem obravnavanju položaja deklic tako na političnem parketu kot tudi sicer v družbi, vendar, kot ste že nakazali, izzivi za izboljšanje razmer za deklice ostajajo. Kateri so še tisti najbolj pereči problemi, s katerimi se spopadajo dekleta? So to tudi posledice pandemije covida-19, vojna v Ukrajini?

Vojna v Ukrajini in tudi položaj deklet med oboroženimi konflikti sta izjemno ranljiva. Izpostavljene so spolnemu nasilju. Ubiti in ranjeni so otroci, dogajajo se vojni zločini, posilstva deklet in drugo vojno spolno nasilje, tudi ugrabitve deklic in dečkov. Deklice so še bolj izpostavljene nevarnostim na poti in v begunskih taboriščih. Številne so žrtve nasilja na podlagi spola. Naj povem, da so tudi v Sloveniji v azilnem domu na Viču posilili mladoletnico. Svetovno gledano, pa moram poudariti tudi problem dostopa do izobrazbe. Otroške poroke ostajajo velik problem, prav tako prisilne poroke, pohabljanje ženskih spolnih organov, neenak dostop do službe, diskriminacija in neenaka razporeditev moči, ki vpliva na njihova vsakodnevna življenja in dekletom omejuje svobodo in njihovo avtonomijo.

Gospa Nataša Posel, večkrat ste omenili problem dostopa do izobrazbe. Pri Združenih narodih so zapisali, da je odstotek deklic, ki končajo študij v naravoslovnih znanostih, nižji od 15 odstotkov, in to kar v dveh tretjinah vseh držav.

Dejansko so ponekod učne prakse diskriminatorne in tudi izobraževalna gradiva povzročajo razlike med spoloma, to je opaziti tako pri učenju kot tudi pri razvoju spretnosti. Posledično pa se vsaj ena od štirih deklet, starih od petnajst do devetnajst let, ne izobražuje, usposablja, niti ni zaposlena. Če jih primerjamo z dečki, je izključen eden od desetih dečkov. Naj omenim še to, da je 32 milijonov osnovnošolskih deklic po vsem svetu izključenih iz izobraževalnega sistema.

Kakšna je problematika, povezana z nasiljem in spolnimi zlorabami deklic?

Še vedno so velik problem otroške poroke. Enainštirideset tisoč deklet pa je vsak dan prisiljenih v zakon. Gre za prisilne poroke in polovica vseh spolnih napadov je storjena nad dekleti, ki so mlajša od 16 let. Približno 13 milijonov deklet je doživelo prisilni spolni odnos. Tako v obdobju miru kot v obdobju konfliktov pa se najstnice spoprijemajo z največjim tveganjem nasilja na podlagi spola. Več sto milijonov deklic po vsem svetu je še vedno izpostavljenih otroškim porokam in pohabljanju ženskih spolnih organov, čeprav je pravzaprav oboje mednarodno priznano kot kršitev človekovih pravic. Nasilje pa se lahko pojavi ob rojstvu, na primer v krajih, kjer je znano, da še vedno obstaja detomor žensk.

V zadnjih nekaj tednih veliko poročamo o položaju žensk in deklic v Iranu. Opazujemo lahko množične proteste, številna dekleta so zaradi nasprotovanja režimu izgubila življenje.

Ja, v Iranu diskriminatorni zakoni o obveznem nošenju pokrivala veljajo za dekleta že od njihovega sedmega leta starosti. To pomeni, da so izpostavljena vsakodnevnemu nadlegovanju, pridržanjem, mučenju in tudi drugemu slabemu ravnanju. Tovrstni zakoni dekletom, ki niso pokrita, onemogočajo tudi dostop do izobraževanja, zaposlitev in udejstvovanja v javnih prostorih. Novembra leta 2021 je bil sprejet zakon, ki omejuje pravice do reproduktivnega zdravja, še pred tem pa je bil sprejet predlog zakona Zaščita dostojanstva in varstvo žensk pred nasiljem. Ta predlog sicer vsebuje dobrodošle določbe vključno z ustanovitvijo posebnih policijskih enot, varnih hiš in nacionalne delovne skupine za pripravo strategije za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti, ampak nasilja v družini ne opredeli kot ločeno kaznivo dejanje, ne kriminalizira posilstva v zakonu ali porok otrok in tudi ne zagotovi, da moške, ki umorijo svoje žene ali hčere, doleti sorazmerno ustrezna kazen. V primerih nasilja v družini predlog zakona daje prednost spravi pred odgovornostjo.

Tudi zakonska določena primerna starost za poroko za dekleta je ostala pri 13 letih, očetje pa so lahko pridobili sodno dovoljenje za poroko svojih hčera, ki so še mlajše. Po uradnih podatkih pa je bilo med marcem leta 2020 in marcem leta 2021 registriranih 31.479 porok deklet, ki so bile stare od 10 do 14 let. To predstavlja več kot desetodstotno rast v primerjavi z letom prej. Ob tem naj še enkrat spomnim na zakonodajo, ki narekuje nošenje pokrival, kot vemo, pa v zvezi s tem obstaja tudi moralna policija v Iranu, katere pripadniki patruljirajo po ulicah, ustavljajo dekleta, ocenjujejo njihov videz, ocenjujejo, ali jim izpod pokrivala gleda kakšen pramen las, namreč pri kršenju zakonodaje ne gre samo za to, da dekleta nimajo pokritih glav, temveč tudi za to, da jim niti prameni las ne gledajo izpod pokrivala. Ocenjujejo tudi, ali so primerno oblečena, ocenjujejo dolžino hlač, dolžino krila, barve, v katere so dekleta oblečena, in v bistvu se temu potem pridružujejo tudi običajni moški, ki si prav tako prilaščajo moč nadzora nad ženskimi telesi. Dekleta in ženske ustavljajo, jih pretepajo, lahko so tudi pridržane, bičane in podobno.

Tudi deklice in ženske v Afganistanu trpijo zaradi tamkajšnjega režima.

Poročilo, ki je izšlo letos poleti, na podlagi obsežne raziskave ugotavlja, da talibansko zatiranje človekovih pravic uničuje življenja žensk in deklet. Dekletom so od prevzema oblasti kršene pravice do izobraževanja, dela in prostega gibanja. Sistem zaščite za tiste, ki bežijo pred nasiljem v družini, je oslabljen, ženske in dekleta pa se v zaporih znajdejo zaradi manjših kršitev diskriminatornih pravil. V Afganistanu opažamo tudi porast otroških, prezgodnjih in prisilnih porok. Tudi število otroških, zgodnjih in prisilnih porok se v Afganistanu pod vladavino talibanov povečuje. Ključni dejavniki za povečanje tega pojava pa so gospodarska in humanitarna kriza; pomanjkanje izobraževalnih in poklicnih možnosti za ženske in dekleta; družine, ki silijo ženske in dekleta, da se poročijo s talibani; in talibanski člani, ki silijo ženske in dekleta, da se poročijo z njimi.

Malo manj so znane osebne zgodbe deklet in žensk, ki so prisiljene v poroke, pri Amnesty International Slovenije sicer tudi nanje nenehno opozarjate.

Res je. Khorsheed, 35-letnica iz osrednje province Afganistana, je za Amnesty International povedala, da jo je gospodarska kriza prisilila, da je septembra 2021 svojo 13-letno hčer poročila s 30-letnim sosedom v zameno za 60.000 afganov (približno 670 dolarjev). Povedala je, da je po poroki občutila olajšanje in dodala: "Ne bo več lačna." Khorsheed je tudi povedala, da je prav tako razmišljala o poroki svoje 10-letne hčerke, a tega ni hotela storiti, saj je upala, da bo ta hči v prihodnosti skrbela za družino. Pojasnila je: "Želela sem, da bi študirala. Znala bi brati in pisati, govoriti angleško in zaslužiti. Upam, da bo ta hči nekaj postala in bo preživljala družino. Seveda, če šol ne bodo odprli, jo bom morala poročiti."

Skratka dostop deklic do izobraževanja, do šolanja je ključen. In, kot vemo, v Afganistanu že dolgo poteka boj za pravice deklic do izobrazbe.

Talibani še naprej blokirajo izobraževanje tudi za veliko večino srednješolskih deklet. Njihova predvidena vrnitev v šolo 23. marca 2022 je bila kratkotrajna. Še istega dne so talibani dekleta poslali domov, to so opravičevali s »tehnično težavo«, povezano z njihovimi uniformami. Štiri mesece pozneje talibani dekletom še naprej onemogočajo dostop do izobraževanja. Dekleta so brez prihodnosti. Tudi Univerza je postala nevaren kraj za študentke; tam so študentke žrtve nadlegovanja, omejevanja in sistematično prikrajšane. Skratka, kot je dejala Agnès Callamard, francoska aktivistka za človekove pravice, generalna sekretarka Amnesty International: "Talibani milijonom žensk in deklet namerno odvzemajo človekove pravice in jih izpostavljajo sistematični diskriminaciji."

Pri Amnesty International Slovenije ste veliko pozornost posvečali tudi položaju v romskih skupnostih. Kako v Sloveniji živijo romske deklice?

Tudi romske deklice tako kot celotna romska populacija so postavljene v zelo neenak položaj. Veliko je odvisno od tega, v kateri občini živijo in kako daleč je občina dopustila urejanje njihovih nastanitvenih razmer, kajti pri tem se velikokrat vse začne in pogosto se pri tem tudi vse konča. Kaj s tem mislim? V nekaterih naseljih živijo Romi in s tem tudi dekleta v urejenih naseljih, opremljenih z vodo in elektriko, ponekod pa živijo tudi brez vode in elektrike, kar je v današnjem času ne samo neki standard, ampak tudi človekova pravica. In posledično romski otroci v teh naseljih nimajo enakih možnosti kot drugi otroci. Brez ustrezne izobrazbe pa seveda ni služb in krog izključenosti ter revščine se na tak način sklene. Vedno pa je za dekleta težje. Pomislimo na menstrualno higieno na primer in tudi pozneje, ko ima ženska svojo družino, nanjo pade vedno več skrbi za družino, ki pa je spet v takšnih nastanitvenih razmerah veliko težja. Tudi njihovo zdravje je bolj prizadeto, če nimajo rednega dostopa do osebnega zdravnika, dostopa do preventivnih zdravstvenih programov, dostopa do ginekologa, pa tudi dostopa do informacij, ki zadevajo njihovo zdravje ali njihove odločitve.

Slovenija mora po ustavi zagotavljati enake možnosti za vse prebivalke in prebivalce, ne glede na osebne okoliščine. Kakšna je vaša ocena razmer?

Celovitih podatkov na primer o tem, kako revščina vpliva na dekleta ali dečke, nimamo, upam pa, da to vendarle kdo raziskuje. Z gotovostjo pa lahko rečem, da za romske deklice, ki so znotraj že tako skrb vzbujajočega položaja romske skupnosti še posebej ranljive, zagotovo nikakor ni dobro poskrbljeno.