Ureditev pravice za nadomestilo zaradi dlje časa trajajoče bolniške odsotnosti ureja zakon o zdravstvenem varstvu. Ta med drugim določa najnižji znesek denarnega nadomestila za začasno zadržanost od dela oz. bolniško nadomestilo, ki pa ne sme biti manjše od zajamčene plače. "Trenutno znaša višina zajamčene plače 237,73 evra bruto, kar je bistveno nižje od višine denarne socialne pomoči, kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov in minimalnih življenjskih stroškov," opozarjajo predlagatelji.

Ob tem se zajamčeni osebni dohodek, ki po zdaj veljavni ureditvi predstavlja osnovo za odmero bolniškega nadomestila, po sprejemu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v letu 2012 ne uporablja več, razen v aktualnem zakonu o zdravstvenem varstvu, so opomnili predlagatelji.

Zajamčena plača se ne usklajuje z rastjo življenjskih stroškov

Predlagatelji sicer ugotavljajo, da uporaba zajamčene plače kot meje za najnižje nadomestilo za bolniško odsotnost sicer ne predstavlja pravne praznine, a je po prepričanju predlagateljev vzrok za zatečeno in neustrezno zakonsko ureditev. To po njihovi oceni pomeni kršitev pravic do socialne varnosti, saj se znesek zajamčene plače v primerjavi z minimalno plačo in drugimi socialnimi transferji ne usklajuje več z rastjo življenjskih stroškov.

Zajamčena plača se je namreč zadnjič zvišala leta 2006 na okoli 238 evrov. V istem obdobju pa je minimalna plača, ki je leta 2006 znašala skoraj 522 evrov, z usklajevanji do danes narasla na 1024 evrov.

S predlogom spremembe tako želijo zagotoviti višjo socialno varnost zavarovancem, za katere se kot osnova za odmero denarnega nadomestila za bolniško odsotnost uporablja zajamčena plača. Zato predlagajo, da se v zakonu na novo določi najnižja višina denarnega nadomestila za bolniško odsotnost, ki pripada zavarovancu, in sicer v vrednosti 60 odstotkov minimalne plače, ne več zajamčene plače. Pričakujejo, da bodo poslanci predlagano spremembo soglasno podprli.